V Petričevi medijski hiši kršili novinarski kodeks: zdravnika preimenovali v Dr. Smrt

To je razvidno iz današnje objave odločitve novinarskega častnega razsodišča (NČR): »Ivan Radan proti novinarju Slovenskih novic Aleksandru Brudarju in vršilcu dolžnosti odgovornega urednika Dela Dejanu Novakoviću.«

Spomnimo. Zdravnik Ivan Radan je bil v središču ene od najbolj odmevnih zdravstvenih v Sloveniji. Zgodba, ki se je začela z obtožbami o serijskih umorih bolnikov, se je pravnomočno končala z oprostitvijo Radana. Ta je vložil visoko odškodninsko tožbo zoper državo. Ko so o tem poročali v Slovenskih novicah in Delu, pa so ga preimenovali kar v Dr. Smrt.

Pritožba na NČR

Označba »Dr. Smrt« ob njegovem imenu je po mnenju Ivana Radana neposredno osebno žaljiva, škoduje njegovemu ugledu in grobo posega v njegovo osebno dostojanstvo. Gre za objektivno žaljiv izraz, ki pri povprečnemu bralcu ustvarja vtis o krivdi za smrt pacientov, čeprav je bil v kazenskem postopku pravnomočno oproščen vseh očitkov, je zapisal v pritožbi na NČR.

Dodatno je menil, da ima uporabljeni izraz izrazito negativno konotacijo tudi v širšem zgodovinskem kontekstu, kjer se s tovrstnimi izrazi označuje nacistične zdravnike, odgovorne za najhujša kazniva dejanja zoper človečnost, kot sta bila Aribert Heim in Josef Mengele.

Takšne označbe v kolektivni zavesti pomenijo zdravnika, ki zlorablja svoj poklic za povzročanje trpljenja in smrti, s tem pa se javnosti na osebno žaljiv način podaja neresničen in izkrivljen prikaz dejstev, je še opozoril v pritožbi. 

Novinar Brudar in v. d. odgovornega urednika Novaković sta v postopku pred NČR med drugim odgovorila, da uporaba izraza Dr. Smrt ne predstavlja osebno žaljivega predstavljanja dejstev, temveč gre za izraz, ki se je v času kazenskega postopka že uveljavil v javnem prostoru kot prepoznaven označevalec primera. Uporabljen je bil v kontekstu poročanja o temi, ki je bila deležna izjemne javne pozornosti, in ne z namenom osebnega žaljenja, sta zapisala. 

Sklep NČR

Novinarsko častno razsodišče je sklenilo, da sta Novaković in Brudar skršila 2. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije:

Po oceni razsodišča navedba Dr. Smrt ob imenu pritožnika pri bralcu dejansko ustvarja vtis, da je pritožnik kriv za smrt pacientov. Izraz Dr. Smrt sam po sebi sugerira močno krivdo, ob tem pa za takšno navedbo ne obstaja podlaga, saj je bil pritožnik očitkov o krivdi za smrt pacientov pravnomočno oproščen tako na prvostopenjskem kot na drugostopenjskem sodišču.

Od sodbe prvostopenjskega sodišča, ki je Radana oprostilo vseh očitkov iz obtožnice, teče 8 leto (na prvostopenjskem sodišču je bil oproščen novembra 2018), od sodbe višjega ljubljanskega sodišča pa teče šesto leto (na višjem sodišču je bil oproščen maja 2020).

Po oceni razsodišča gre za senzacionalistično in osebno žaljivo prikazovanje dejstev in podatkov o odškodninskem postopku, ki ga je proti državi sprožil pritožnik.Ob tem je uporaba izraza dr. Smrt še toliko bolj nedopustna, ker je v podnaslovih oziroma nadnaslovih navedeno, da je bil pritožnik v sodnem postopku oproščen. Novinar je ta izraz uporabil tudi v članku v Slovenskih novicah, kjer zapiše, da se je Radana zaradi očitkov preiskovalcev v sodnem procesu »oprijel vzdevek dr. Smrt.«

Avtor in v. d. odgovornega urednika v skupnem odgovoru na pritožbo izpostavljata, da novinar Brudar ni avtor nobenega od naslovov in podnaslovov v primeru obravnavanih člankov. Vendar pa je pritožnik pritožbo podkrepil s prikazom naslovov več preteklih člankov, iz katerih izhaja, da je družba Delo (kot lastnik Slovenskih novic, op. p. NČR) v tiskani in elektronski izdaji Slovenskih novic več kot desetletje v člankih ob imenu pritožnika uporabljala izraz Doktor Smrt, bodisi v vprašalni ali trdilni obliki, zato po mnenju razsodišča v konkretnem primeru, na katerega se nanaša pritožba, ni šlo za uredniški ali novinarski spodrsljaj, ampak za uveljavljeno prakso uredništev, ki jo nedvomno pozna avtor prispevkov, z njo pa bi po funkciji moral biti seznanjen odgovorni urednik.

Da je »vloga odgovornega urednika po svoji naravi predvsem določanje uredniške politike, postavljanje profesionalnih in etičnih standardov …« v odgovoru poudarjata tudi novinar in urednik, je sklenilo razsodišče v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) in Damijana Žišt, Vanja Tekavec, Igor Vobič, Ranka Ivelja, Nataša Štefe (članice in člani) na seji 18. junija 2026.

Po pregledu več člankov drugih medijev, ki so poročali o sodnem procesu, pa je razsodišče ugotovilo, da drugi mediji ob imenu pritožnika niso uporabljali izraza Doktor Smrt; torej ne gre za v javnosti splošno sprejet izraz, kot v odgovoru na pritožbo navajata novinar in vršilec dolžnosti odgovornega urednika.

Ivan Radan bo od medijske hiše Delo najverjetneje terjal tudi odškodninsko odgovornost. 

Novinarsko častno razsodišče je skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije.