Več kot trideset tisoč za delovno uspešne zaposlene na zavodu za zaposlovanje

Projektna skupina desetih zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavod), ki se ukvarja z informacijskih sistemom za Digitalizacijo storitve posredovanja študentskega dela je začela z delom decembra 2024. Celoten strošek dela je v tem obdobju znašal 317.716,72 evrov, od tega so jim za delovno uspešnost projekta, ki bo predstavljen šele oktobra, izplačali 30.159,39 evra, v povprečju 1.855,96 evra bruto na mesec. 

Dodatek so prejemali kljub temu, da je prišlo do zamika in zamude. Zavod je namreč decembra lani napovedal, da bo aplikacija zaživela februarja letos. Kaj se dogaja z razvojem in, ali se zatika, smo preverjali tako na Zavodu kot ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Oboji trdijo, da je razvoj aplikacije, ki je do zdaj davkoplačevalce stala več sto tisoč evrov, zaključen. Aplikacija pa javnosti še ni bila predstavljena in je tako ni mogoče uporabljati. 

Zamudo pripisali spremembi zakona

Na Zavodu pravijo, da so s pilotno fazo začeli z zamikom, saj je vmes prišlo do spremembe zakona o urejanju trga dela in posledično nujnosti dopolnitve izmenjave podatkov iz evidenc drugih organov, ki so potrebne za namen izvajanja občasnega dela študentov in dijakov.  

»Informacijski sistem za podporo izvajanja storitve posredovanja začasnega in občasnega dela študentov je razvit. Informacijski sistem deluje in je v fazi pilotne izvedbe.«

Napovedujejo tudi, da bo aplikacija širši javnosti predstavljena prvega oktobra letos.

Več za stroške dela kot za razvoj aplikacije

Zavod je avgusta 2024 naročil izdelavo aplikacije za posredovanje študentskega dela. Vrednost pogodbe projekta Digitalizacija storitve posredovanja Študentskega dela na ZRSZ znaša 608.170,00 z DDV.

Po podatkih spletne strane enarocanje je bilo do danes porabljenih 387.500 evrov po pogodbi. Informacijski sistem razvija zunanji izvajalec Pronet, Kranj, d.o.o., v sodelovanju z zaposlenimi na Zavodu.

Po naših informacijah naj bi zaposleni na Zavodu na projektu več kot eno leto prejemali tudi dodatek k plači.

Na Zavodu so najprej to informacijo zanikali, nato pa, ko smo jih vprašali še bolj podrobno, ali so prejemali zaposleni dodatek za nadure ali delovno uspešnost vendarle potrdili, da je deset zaposlenih prejemalo dodatek za delovno uspešnost. 

Pravijo, da je deseterica zaposlenih delala na projektu z omejeno razpoložljivostjo, kar pomeni, da se je njihova vključenost prilagajala potrebam posamezne faze projekta. Pojasnjujejo, da je število opravljenih ur variiralo glede na vsebino in intenzivnost dela v fazah načrtovanja, razvoja, testiranja in implementacije.

Na Zavodu še dodajajo, da število sodelujočih odraža kompleksnost sistema in potrebo po različnih kompetencah in strokovnih znanjih v posameznih fazah projekta.

»Nekateri so bili vključeni občasno, drugi pa v polnem obsegu v času trajanja projekta. V povprečju je posamezni javni uslužbenec opravil 19 delovnih ur/teden. Zaposleni so za opravljeno delo prejemali v skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) tudi delovno uspešnost. Delež delovne uspešnosti v povprečju znaša 11 odstotka bruto plače javnih uslužbencev. Nadure za namen izvajanja študentskega dela niso bile odrejene,« so pojasnili.

Skupni strošek dela, ki znaša 317.717,18 evra, je torej več, kot je do zdaj znašal strošek investicije informacijskega sistema. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo, delo in šport pod vodstvom Anžeta Logarja je namreč strošek investicije vzpostavitve informacijskega sistema znašal 298.500 evrov brez DDV, zabeležili so še materialne stroške v višini 25.020 evrov brez DDV.

Zakaj sploh razvijajo informacijski sistem?

Zavod je po zakonu o urejanju trga dela dolžan zagotavljati posredovanje občasnega dela študentov in dijakov. Na Zavodu pravijo, da so morali zagotoviti digitalno storitev, saj imajo tovrstne storitve tehnološko razvite tudi drugi izvajalci.

Po do zdaj znanih informacijah sistem povezuje štiri aplikacije: spletno in mobilno aplikacijo za dijake in študente ter ločena modula za delodajalce in strokovne sodelavce zavoda.
Na pristojnem ministrstvu še dodajajo, da vzpostavitev informacijskega sistema na ZRSZ ne pomeni monopola na področju posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. »Veljavna zakonska ureditev ostaja nespremenjena.«

V letu 2026 lahko sicer dejavnost posredovanja začasnih in občasnih dela dijakom in študentom opravlja 16 koncesionarjev.