Vreme in vojne bi hrano lahko podražile za vsaj desetino

Hrana se bo letos podražila za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka, ocenjuje družba Oxford Economics. Najvišji dvigi bodo zaznamovali žita, sadje in zelenjavo ter mlečne izdelke. To pomeni, da bodo med drugim dražji kruh, sir, olje in vino, medtem ko naj se cena mesa ne bi bistveno dvignila.

Evropsko združenje trgovcev z žiti Coceral je julija po vročinskih valovih, ki so prizadeli celotno Evropo, objavilo posodobljeno napoved skupnega pridelka žita v 27 članicah Evropske unije in Združenem kraljestvu. Napoved je z 295,5 milijona ton zmanjšalo na 286,6 milijona, medtem ko so kmetje lani z žetvijo zbrali skupno 310 milijon ton.

Ob škodi, ki jim jo povzroča ekstremna vročina, se soočajo še z višjimi vhodnimi stroški, ki jih povzročata vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter z njo povezana blokada Hormuške ožine. Svetovne cene dizelskega goriva so bile, sodeč po analizi Oxford Economics, julija medletno višje za 36 odstotkov, deloma zaradi motenj v omenjeni ožini. Cene gnojil pa naj bi se letos zvišale za 22 odstotkov.

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je na začetku avgusta objavila, da so se svetovne cene hrane prejšnji mesec zvišale. Skupni indeks košarice osnovnih prehrambenih izdelkov, ki ga izračunava, se je v preteklem mesecu v medletni primerjavi povzpel za odstotek, pri čemer so se cene žit zvišale za 6,9 odstotka, cene rastlinskega olja pa za 17,3. 

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je danes napovedal, da bo še avgusta izvedeno izplačilo odškodnin za lansko sušo in predstavil nov ukrep zaradi dražjih energentov in goriv:

»Zaradi višjih cen energentov bo zagotovljenih 8,1 milijona evrov sredstev, od tega iz evropskih sredstev 2,7 milijona evrov in iz državnega proračuna v višini 5,4 milijona evrov.

Poudaril je, da pripravljajo še druge ukrepe.