Helikopter na intervenciji. Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Zakaj država ne uvede obveznega zavarovanja za pohodnike v gore?
Helikopterji slovenske vojske in policije so na pomoč letos poleteli že 93-krat. Strošek ene ure poleta slovenske vojske pa se giblje med 3.700 in 7.000. Na ministrstvu za obrambo pravijo, da če spremenijo pravila za tujce, jih je treba tudi za Slovence.
V torek je na območju Triglava prišlo do hude nesreče. 57-letni pohodnik, državljan Nizozemske, je na območju Malega Triglava padel v globino in na kraju umrl. Glede na to, da se pohodniška sezona bliža vrhuncu, bo nesreč in gorsko-reševalnih akcij gotovo še več, zato se ponovno odpirajo vprašanja o varnosti v gorah in o tem, ali bi se morala Slovenija, ko gre za plačilo stroškov gorsko-reševalnih akcij račun izstaviti posamezniku ali zavarovalnici, če je udeleženec nesreče ustrezno zavarovan, tako kot je to urejeno v tujini.
Ta teden so pred vrhuncem sezone na nevarnosti v gorah opozorili tudi gorski reševalci, ki so letos posredovali že kar 248-krat, kar je za petino več kot lani v istem obdobju, ko so posredovali 204-krat.
V letu 2025 so pri reševanju helikopter angažirali 273-krat in rešili kar 219 tujcev – vsi stroški reševanja so se pokrili iz naše blagajne.
Helikopterji slovenske vojske in policije so letos poleteli na pomoč 93-krat. Strošek ene ure poleta helikopterja slovenske vojske se giblje praviloma med 3.700 evrov in 7.000 evrov, odvisno od tipa helikopterja in dolžine leta. Na ministrstvu za obrambo ob tem dodajajo, da so helikopterske posadke Slovenske vojske do 14. junija letos za potrebe reševanja v gorah opravile 39 poletov in pri tem naletele 45 ur.
Evidence, za katere državljane gre, na ministrstvu za obrambo ne vodijo, so pa na GRZS povedali, da so tuji državljani predstavljali 20 odstotkov, a se pričakujejo, da se bo to v poletnem času spremenilo.
Ker so lahko stroški reševanja izjemno visoki in ker le-te plačujemo davkoplačevalci, se pred vrhuncem pohodniške sezone ponovno odpira vprašanje, ali bi se morala Slovenija bolj zgledovati po sosednjih državah, kjer morajo stroške ljudje poravnati sami, če nimajo za to sklenjenega posebnega zavarovanja. Slovencu v evropskih državah evropska kartica zdravstvenega zavarovanja nudi nujno javno zdravstveno oskrbo, ne krije pa avtomatično stroškov gorskega reševanja, reševanja na smučišču ali helikopterske intervencije.
»Države imajo različno urejeno tako reševanje v gorah kot tudi nujno medicinsko pomoč, zato ni mogoče podati enoznačnega odgovora. Pripominjamo tudi, da mora ureditev v RS veljati za vse državljane EU,« so zapisali na ministrstvu za obrambo, kar poenostavljeno pomeni, da morajo veljati enaka pravila za vse.
Ni povsod enako
Če se boste odpravili v tujino, preverite, kakšna pravila veljajo tam, kamor se odpravljate. V Italiji ni enotnega pravila za celo državo, razlikujejo se po pokrajinah. Razlikujejo tudi med tem, ali gre za medicinsko upravičen primer ali neupravičen. V Venetu so lahko na primer stroški bistveno višji kot drugod – italijanski mediji poročajo, da se minuta helikopterskega poleta giblje med 90 in 120 evrov na minuto.
Zavod za zdravstveno zavarovanje na svoji spletni strani priporoča za Italijo in Avstrijo dodatno zavarovanje, ki izrecno krije »stroške reševanja/iskanja in reševanja v gorah« ter helikoptersko reševanje.
Avstrijski planinski klub pa navaja, da je oseba, ki jo rešujejo s helikopterjem brez zavarovanja, dolžna za stroške reševanja praviloma sama plačati intervencijo - za primer 40 minut helikopterskega reševanja je bila za 2023 navedena povprečna cena 4.984 evrov. Januarja letos, ko so Avstrijci reševali v slovenski steni, pa je podjetje ARA Flugrettung gorski reševalni zvezi Slovenije izstavila račun v višini 15.095,00 evra.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja pomaga pri nujni zdravstveni oskrbi v javnem sistemu, vendar praviloma ne pokrije gorskega reševanja, helikopterja, prevoza s smučišča/hriba ali repatriacije domov. ZZZS izrecno navaja, da evropska kartica v večini tujih držav ne krije stroškov prevoza poškodovane osebe s smučišča s helikopterjem ali reševalnimi sanmi niti prevoza iz tujine v Slovenijo.
Varovanje življenj in preprečitev najhujšega
Na ministrstvu za obrambo še dodajajo, da je glavni cilj helikopterskega reševanja v gorah varovanje življenja vseh obiskovalcev gora oziroma preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja gornikov oziroma preprečitev situacije, v kateri bi lahko prišlo do kompleksne nesreče, kar bi zahtevalo reševanje v večjem obsegu.
»V helikoptersko reševanje v gorah sta poleg pripadnikov gorske reševalne službe organizacijsko vključena uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter z izvajanjem helikopterskih prevozov tudi slovenska vojska in policija. Pri tem dodajamo, da gre v večini primerov oziroma pogosto za mešane ekipe reševanja v gorah in helikopterske nujne medicinske pomoči. Posledično tudi za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je v domeni zdravstva.«
Nepripravljeni v gore?
Med tistimi, ki potrebujejo pomoč v gorah, so tudi takšni, ki se na pot odpravijo neprimerno opremljeni. Na vprašanje, ali bi bili ljudje bolj previdni in pozorni, če bi vedeli, da jih lahko reševanje veliko stane, na ministrstvu odgovarjajo, da je težko z gotovostjo oceniti, ali bi uvedba visokih stroškov reševanja bistveno vplivala na ravnanje obiskovalcev gora.
»Kot navajajo reševalci, bi bilo v takem primeru treba upoštevati tudi morebitne negativne posledice. Če bi se ljudje bali visokih stroškov reševanja, bi v nekaterih primerih morda predolgo odlašali s klicem na pomoč, kar bi lahko ogrozilo njihovo varnost in otežilo reševanje.«
Na ministrstvu za obrambo še dodajajo, da se nesreče dogajajo tudi izkušenim in odgovornim obiskovalcem gora zaradi nepredvidljivih okoliščin, kot so vremenske spremembe, zdrsi ali zdravstvene težave. V primeru plačljivosti oz. povrnitve stroškov reševanja bi po njihovem bilo treba natančno določiti, kdaj se zaračunajo stroški (razlog reševanja, vrsta dejavnosti ...) in koliko stane posamezna aktivnost pri reševanju. »Pomembno je tudi, ali gre za nujno medicinsko pomoč (tudi z vidika zdravstvenega zavarovanja v RS) ali za reševanje v gorah. Navedeno vpliva tudi na možnost zavarovanja ter povračila stroškov s strani zavarovalnice (kot npr. v tujini).«
