Vse širša uporaba umetne inteligence slovenščini prinaša številne izzive. Vir: Canva
Največja komercialna televizijska hiša Pro Plus izvaja najhujše pritiske na prevajalce
Pristojne državne ustanove morajo v času pospešene digitalizacije zagotoviti ukrepe za zaščito jezika in varovanje prevajalskega poklica, poudarjajo v sindikatu Zasuk.
Če bodo mediji in pretočne vsebine še naprej prevajali vsebine s pomočjo umetne inteligence, bo za prihodnje generacije kakovostna slovenščina prej izjema kot pravilo. Zaradi ogrožanja slovenskega jezika prevajalci s peticijo.
Prevajalci vabijo gledalce, da podpišejo in delijo peticijo za boljše prevode, saj sami ne želijo postati zgolj dežurni popravljavci strojnih prevodov. Hkrati tisti, ki so združeni v sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, pozivajo odločevalce in naročnike avdiovizualnih prevodov, da se spopadejo s hitrim upadom kakovosti teh prevodov in sistematičnim razvrednotenjem njihovega poklica. Opozarjajo na sledeče:
Kakovostna slovenščina v avdiovizualnih vsebinah ni več samoumevna, čeprav so podnapisi za marsikoga prevladujoči vir bralnih vsebin. Naročniki in posredniške agencije prevajalcem pospešeno vsiljujejo uporabo strojnih prevodov s ciljem kovanja večjih zaslužkov. Delavci, ki avdiovizualne vsebine prevajajo, delajo v vse slabših pogojih: krajšajo se izvedbeni roki, nižajo se plačila in merila kakovosti.
Ob tem dodajajo, da najhujše pritiske nanje izvaja največja komercialna televizijska hiša Pro Plus. Tam je prevajalec »le še podplačani lektor nekakovostnih strojno generiranih vsebin, le vprašanje časa pa je, da bo iz prevajalskega procesa popolnoma izključen«. Teh posledic ne čutijo samo prevajalci, ampak tudi gledalci, ki jim vse slabši prevodi otežujejo razumevanje vsebin in siromašijo besedni zaklad; na dolgi rok trpita še bralno razumevanje in kritično vrednotenje informacij.
Omenjeno hišo in prevajalske agencije so pozvali, naj izboljšajo delovne pogoje in uredijo prevajalske tarife s kolektivno pogodbo. Odziv pričakujejo prihodnji teden. Kako komentirajo izjave in pričakovanja prevajalcev, smo jih vprašali tudi mi. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Od kulturnega in gospodarskega ministrstva in drugih pristojnih inštitucij pa zahtevajo pripravo nacionalne strategije razvoja slovenskega jezika v dobi umetne inteligence, jasnih meril kakovosti za prevajanje vsebin, krepitev nadzora nad jezikovno kakovostjo v medijih in pretočnih platformah, zaščito prevajalcev in ustrezno vrednotenje njihovega dela.
Njihove namere podpirajo v sindikatih Glosa in SVIZ, Društvu slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvu novinarjev Slovenije in prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na absurdnost nekaterih strojnih prevodov osveščajo tudi na družbenih omrežjih.
