Že izven turistične sezone je potovalni čas daljši do 60 %, kaj šele sledi ...

Pred nami so dnevi, ko se bodo na cestah - predvsem proti Hrvaški - vile dolge kolone vozil. K temu, da bo potovalni čas še daljši kot sicer, bodo močno pripomogla številna gradbišča po državi. Izračuni, ki jih je pripravil strokovnjak Niko Gamulin, kažejo, da je prav zaradi del na cesti na nekaterih relacijah že izven turistične sezone potovalni čas daljši tudi za 60 odstotkov.

Največja gradbišča v državi so trenutno v predoru Karavanke, na avtocestnem odseku Dramlje – Slovenske Konjice, Razdrto – Vipava – Ajdovščina in na ljubljanskem obroču, kjer poteka rekonstrukcija priključkov Zadobrova–Tomačevo in modernizacija odseka Domžale–Zadobrova.

Za koliko časa se je podaljšala vožnja po avtocestah in obvoznicah? 

»Ta podaljšanja so izračunana na podlagi javno dostopnih podatkov (avtomatski števci prometa, PIC poročila, DATEX II viri) in veljajo za razmere brez dodatnih motenj. To pomeni: brez prometnih nesreč, brez izrednega tranzitnega prometa, brez ekstremnih vremenskih razmer. V realnosti so zamude pogosto precej večje. Statistični model kaže, da ob koničnih obremenitvah (prazniki, poletni vikendi) zamude narastejo eksponentno. Scenarij "težka gradbišča + konična obremenitev" po modelu pomeni +212 % podaljšanje potovalnega časa,« je pojasnil Niko Gamulin.

Tabela: prikaz podaljšanja časa potovanja po relacijah.  

Izračuni temeljijo na bayesovski statistični analizi, ki upošteva javno dostopne prometne podatke (induktivne zanke, DATEX II viri, podatki PIC).

Preveč gradbišč naenkrat

Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS pravi, da »problem niso obnove, temveč je težava v tem, da je DARS naenkrat odprl preveč gradbišč in zdaj imamo celo gručo gradbišč. Mi smo že pred leti opozarjali na to, da se je treba teh obnov in širitev lotiti sistematično, pa se ni. Zakaj? Ne vem.«

Glede pozivov in predlogov, ki so se pojavili na družabnih omrežjih, da bi morala dela potekati tudi ponoči pove, da si ljudje malo preveč naivno predstavljajo in razlagajo, da bi lahko dela potekala tudi ponoči.

»Faze del so pač takšne, da nam tudi tisoč delavcev ne bi pomagalo. Glavna težava je v tem, da je koncentracija gradbišč v tem trenutku prevelika in to je posledica tega, da se je predolgo čakalo. Faza širitve avtoceste pri Domžalah bi morala biti že zdavnaj končana, pa ni.«

Kakšne rešitve predlaga za razbremenitev avtocest? Ficko predlaga, da bi zaposleni, ki so vezani na administrativno delo, delali od doma, predlaga pa tudi omejitev težkega prometa čez dan oziroma, da bi se tovorni promet dovolil le ponoči, a verjetno bi tu bila potrebna tudi usklajevanja z Evropsko komisijo.

»Zdaj smo pač v tej situaciji in treba bo malo stisniti zobe, dokler se dela ne končajo, za v prihodnje pa upam, da smo se kaj naučili in da se bomo stvari lotevali manj politično stihijsko in bolj sistematično.«

Bi turistične zastoje odpravile nočne vinjete?

Gamulin pa predlaga ukrep, ki je bil omenjen že ob lanskem prometnem kolapsu, in sicer uvedbo cenovno ugodnejših nočnih vinjet za tranzitna vozila.

»Če turisti, ki prečkajo Slovenijo na poti proti Hrvaški, dobijo finančno spodbudo za nočno vožnjo, se del tranzitnega prometa prestavi v nočne ure (recimo med 22:00 in 6:00). To razbremeni dnevne konice, ko so avtoceste že obremenjene z domačim prometom in gradbiščnimi zoženji.«

Predlaga, da bi bila nočna vinjeta cenejša od standardne. »To bi pomenilo: manj vozil v dnevnih urah, krajše zamude za vse, boljša pretočnost skozi gradbišča, manjši okoljski vpliv (manj "stop-and-go" prometa pomeni manj izpustov). Poročila nacionalnega centra za upravljanje prometa iz 2025 kažejo, da mesečni stroški emisij zaradi zamud na avtocestnem omrežju dosegajo milijonske zneske v evrih, zlasti avgusta.«

To je prometni koledar za meseca april in maj 2026. Vir: Promet.si