Številna podjetja napovedujejo zvišanje cen vozovnic, dodatne pristojbine za gorivo in zmanjšanje kapacitet.
Ali prihaja zlom letalskega prometa po vsej Evropi? Cene so eksplodirale, letalske družbe že zmanjšujejo število letov
Evropski letalski promet bi se lahko v prihodnjih tednih soočil z resnimi motnjami, celo sistemsko krizo, zaradi eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu in zaprtja Hormuške ožine.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi posledice lahko vključevale pomanjkanje letalskega goriva, hiter dvig cen vozovnic in stotine odpovedanih letov prav pred poletno turistično sezono.
Po poročanju CNBC bi se lahko situacija v Evropi že v naslednjih nekaj tednih razvila v »sistemsko« krizo. Claudio Galimberti, glavni ekonomist pri Rystad Energy, je opozoril: »Situacija v naslednjih treh do štirih tednih lahko postane sistemska, kar pomeni, da bi lahko že maja in junija videli resne zmanjšave letov v Evropi.«
Ključni dejavnik ostaja količina nafte, ki uspe preiti skozi Hormuško ožino. Kriza se je začela, ko je Iran zaprl ožino med spopadi z Združenimi državami Amerike in Izraelom, kar je skoraj ustavilo pretok nafte iz Perzijskega zaliva. Dodatno eskalacijo je povzročila ameriška pomorska blokada, uvedena z namenom omejitve iranskega izvoza nafte.
Ker skozi ta preliv v mirnodobnih razmerah poteka skoraj 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto, so se posledice hitro prelile na globalni energetski trg.
Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA), je situacijo opisal kot dramatično: »V Evropi imamo morda le šest tednov zalog letalskega goriva. Če ne bomo uspeli ponovno odpreti Hormuške ožine, bomo kmalu slišali novice o odpovedih letov zaradi pomanjkanja goriva,«poroča AP News.
Birol je to krizo označil za »največjo energetsko krizo, s katero smo se kdaj soočili,« in opozoril, da nobena država ne bo ostala imuna na njene posledice.
Po podatkih BBC se Evropa v veliki meri zanaša na Bližnji vzhod, ki zagotavlja približno 75 odstotkov njenega uvoza letalskega goriva. Čeprav se iščejo alternativni viri, na primer iz ZDA in Nigerije, analize kažejo, da ti viri trenutno lahko nadomestijo le nekaj več kot polovico izgubljenih količin.
Tudi v optimističnih scenarijih bo trg pod pritiskom, pomanjkanje na posameznih letališčih pa je vse bolj verjetno. Ekonomist ING-a Rico Luman opozarja, da je problem že viden na globalni ravni.
Cene letalskega goriva so se v enem mesecu povečale za več kot 100 odstotkov, medtem ko so cene surove nafte presegale 100 dolarjev za sod.
Posledice že občutijo letalske družbe in potniki. Številna podjetja napovedujejo zvišanje cen vozovnic, dodatne pristojbine za gorivo in zmanjšanje kapacitet.
Skandinavski SAS je v aprilu že odpovedal okoli 1000 letov, nizozemski KLM je napovedal ukinitev 160 letov zaradi naraščajočih stroškov goriva. Nizkocenovni prevozniki, kot sta Ryanair in Wizz Air, prav tako razmišljajo o zmanjšanju števila letov poleti, medtem ko je izvršni direktor Virgin Atlantica opozoril, da bodo motnje na energetskem trgu imele dolgotrajne posledice: »Ne glede na to, kaj se bo dogajalo v Perzijskem zalivu, bo del teh motenj v globalnih cenah energije ostal z nami.«
Širši gospodarski učinki bi lahko bili prav tako resni. Letalski promet v Evropi letno ustvari približno 851 milijard evrov in podpira 14 milijonov delovnih mest, zato bi večje motnje lahko pomembno vplivale na gospodarsko rast.
Dodatni pritisk na celoten sistem prihaja tudi iz same rafinerijske industrije v Evropi. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo evropske rafinerije v zadnjem času prodajajo gorivo z izgubo, saj visoki stroški predelave »pojedo« rekordno visoke prodajne cene.
Marže za predelavo lahke nafte v severozahodni Evropi so bile prejšnji teden v minusu 6,45 dolarja na sod, izgube pa so zabeležene tudi pri srednje težki nafti. Glavni razlog za to je hiter dvig cen nafte, ki ga je sprožilo skoraj popolno ustavljanje tranzita skozi Hormuško ožino. V takih razmerah je cena sodčka nafte iz Severnega morja presegla celo raven iz leta 2008 in dosegla skoraj 149 dolarjev.
Analitiki opozarjajo, da bi takšna situacija lahko privedla do zmanjšanja predelave nafte v Evropi, kar bi še dodatno omejilo razpoložljivost goriva.
Medtem pa rafinerije v Aziji in ZDA dosegajo boljše rezultate in agresivno tekmujejo za razpoložljive pošiljke nafte, medtem ko evropske dodatno obremenjujejo višji stroški energije, kot sta elektrika in plin.
Če se Hormuški preliv kmalu ne odpre, se Evropa lahko sooči s poletjem, zaznamovanim z motnjami v prometu, dražjimi potovanji in pomembnimi gospodarskimi posledicami. Kljub temu evropske institucije trenutno poskušajo miriti. Evropska komisija navaja, da trenutno ni dokazov o pomanjkanju goriva, vendar priznava, da bi se težave z oskrbo lahko pojavile v bližnji prihodnosti.
