Bo šel glavni akter iz afere fiktivni posli na Železnicah v zapor?

Anton Grandovec ne odplačuje denarne kazni, ki mu jo je naložilo sodišče.

Anton Grandovec, ki je faktoring družbam prodajal fiktivne dolge do podjetij v skupini Slovenskih železnic, je dajal tudi podkupnine kontrolorjem tehničnih pregledov. Za opravljanje svojega dela je potreboval tehnično brezhibna vozila, ker pa so popravila draga, se je očitno znašel na način, da jih ni popravljal, pač pa denar raje namenjal podkupninam kontrolorjev. Krivdo je priznal in dobil visoko denarno kazen, ki pa je zdaj ne odplačuje. Kaj sledi?

Podjetnik Anton Grandovec, ki je faktoring družbam prodajal neobstoječe terjatve do podjetij iz Skupine Slovenskih železnic je v vse večji finančni stiski. Za njegovo podjetje Avtoprevozništvo Anton Grandovec je stečajni upravitelj nedavno predlagal stečaj, za podjetje njegove partnerke, imenovano Grantran, pa se je stečaj že začel. Skupaj ti podjetji upnikom dolgujeta 54 milijonov evrov.

Obsojen na pogojno zaporno kazen in denarno kazen, ki pa je ne odplačuje

A fiktivni posli niso bili edina nečednost, v kateri se je znašel omenjeni podjetnik. Lani je bil namreč Grandovec obsojen zaradi dajanja podkupnin kontrolorjem tehničnih pregledov.

Dobil je triletno pogojno zaporno kazen in 90.000 evrov denarne kazni. Dodatnih 10.000 evrov pa je nakazal na račun oddelka za otroško kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra.

Sodba okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi sporazuma o priznanju krivde je postala pravnomočna 9. decembra 2025.

Medtem, ko je Grandovec deset tisoč evrov plačal, pa so na ljubljanskem okrožnem sodišču povedali, da kazni v višini 90.000 evrov ne odplačuje.

»Sodišča ga je že pozvalo k pričetku plačevanja kazni in ga opozorilo na posledice neplačevanja,« so povedali na sodišču.

Na specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da je bilo v primeru Grandovca s sporazumom sklenjeno obročno plačilo v 24. mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. dne v mesecu po pravnomočnosti sodbe, vsak naslednji obrok pa vsakega 15. dne v naslednjih mesecih do dokončnega plačila.

»Če obtoženi zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka dva dnevna zneska denarne kazni, upoštevaje določila kazenskega zakonika, določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev,« so še povedali na tožilstvu.