Z vidika davkoplačevalcev bi bila bolj prepričljiva politika nagrajevanja takšna, da bi variabilne prejemke Boruta Jamnika, ki je lani na mesec po preračunu prejel skoraj 24 tisočakov na mesec, bolj vezala na gibanje slabih terjatev, oslabitev ter donosnost kapitala. Foto: Marko Vavpotič/F.a.Bobo
Borutu Jamniku občutno višja nagrada, kazalniki poslovanja banke pa slabši
Poslovna uspešnost SID banke, ki jo vodi Borut Jamnik, se je poslabšala, dobiček je padel, povišal se je delež slabih terjatev, nadzorni svet pa mu je za 10 tisoč evrov povišal nagrado.
Predsednik nadzornega sveta SID banke Matija Šenk pojasnjuje, da ne gre za klasično bančno ustanovo. Zato slabši kazalniki poslovanja, kot so nižji dobiček, skok deleža slabih terjatev, padec donosnosti kapitala ter večje oslabitve niso vplivali na to, da ne bi povišali variabilnega dela prihodkov predsednika uprave banke Boruta Jamnika.
Skupščina SID banke, ki jo vodi predsednik uprave Borut Jamnik, se bo v začetku prihodnjega meseca seznanila z letnim poročilom banke za leto 2025.
To razkriva med drugim tudi njegove prejemke - Jamnik je lani prejel 285.068 evrov, od tega variabilni del prejemkov znaša 33 tisočakov, torej deset tisočakov več od leta pred tem. Višji je tudi znesek bonitete, ki običajno prikazuje službeno vozilo za zasebno uporabo ter med drugim zavarovanja, ki jih plača banka ter druge nedenarne prejemke.
Borut Jamnik je ena najbolj vplivnih oseb v politično-gospodarskem zakulisju v Sloveniji, znan po svoji dolgoletni vlogi v državnih in paradržavnih podjetjih ter kot ključni akter v korporativnem upravljanju v Sloveniji.
Predsednik uprave SID banke je postal v času vlade Roberta Goloba, na funkcijo je bil formalno izbran konec leta 2022, nastopil pa jo je spomladi naslednje leto.
Bančni kazalniki navzdol, bančna nagrada navzgor
Dodatna nagrada Jamniku, ki je razvidna iz letnega poročila, se zdi nenavadna zaradi bančnih kazalnikov, ki kažejo, da ustanova, ki jo vodi, posluje slabše.
Čisti dobiček je od leta 2023 (15,6 milijona evrov) padel lani na vsega 3,7 milijona evrov. Glede na leto 2024 je padel za skoraj 60 odstotkov, glede na leto 2023 pa za več kot 75 odstotkov.
Donosnost kapitala je lani padla za 76 odstotkov na 0,7 odstotka; to je daleč največje poslabšanje med ključnimi kazalniki poslovanja.
Oslabitve in rezervacije so poskočile z 4,2 milijona evrov na 37,8 milijona evrov. Banka pojasnjuje, da so težave nastale predvsem zaradi dogajanja v jeklarski in avtomobilski industriji.
Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o rasti slabih terjatev banke, ki se je od leta 2023 do lani podvojil (s 5 odstotkov na 9,9 odstotkov).
Če presojamo Jamnikovo delo izključno skozi komercialne bančne kriterije, je bilo lansko poslovno leto brez dvoma slabše od leta 2024 in precej slabše od leta 2023. Kako je torej mogoče, da so nadzorniki prižgali zeleno luč za nagrado upravi, pod vodstvom Boruta Jamnika.
Dodajmo, da je SID banka, ki sicer ni klasična komercialna banka, lani prejela višjo bonitetno oceno glede na prejšnji leti (prejela je oceno AA, kar je izboljšanje glede na prejšnji leti, ko je prejela oceno AA-).
Zakaj se je povišala nagrada prvemu človeku SID?
Glede na omenjene kazalnike poslovanja, je težko razumeti predsednika nadzornega sveta banke Matija Šenka, ki je na naša vprašanja odgovoril, da je odločanje o prejemkih v pristojnosti nadzornega sveta in poteka v skladu z veljavno politiko prejemkov banke.
»Variabilni del prejemkov uprave se določa na podlagi vnaprej opredeljenih meril iz politike prejemkov, ki vključujejo kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov ter so usklajeni z dolgoročno uspešnostjo banke, njenim profilom tveganj in strateškimi cilji.«
Pri tem je po njegovem ključno, da SID banka ni klasična komercialna banka in njen cilj ni maksimiranje dobička, temveč ima razvojno vlogo, dodaja, Šenk, zato je tudi sistem nagrajevanja prilagojen tej vlogi: upošteva se dolgoročni vpliv na gospodarstvo, dostop do financiranja in podporo projektom z višjo stopnjo tveganja, ki jih trg sam ne bi financiral. Politika prejemkov zato namerno presega zgolj kratkoročne finančne kazalnike in zagotavlja uravnotežen pristop med donosnostjo, tveganji in razvojnimi učinki.
Njegovo pojasnilo je torej razumeti, da za SID banko ne veljajo pravila upravljanja tveganj, na primer kreditnih tveganj, in lahko denar mečejo v smeti. Z vidika delničarja oziroma davkoplačevalcev (lastnik banke je Republika Slovenije, upravlja pa jo prek SDH) bi bila bolj prepričljiva politika nagrajevanja vodstva banke takšna, da bi variabilne prejemke bolj vezala na gibanje slabih terjatev, oslabitev ter donosnost kapitala.
Šenk še dodaja, da so v poročilu za leto 2025 prikazani prejemki, ki so bili sicer izplačani v tem letu, se pa nanašajo na poslovanje v letu 2024. Enako velja, da so za primerjavo prikazani prejemki, ki so bili izplačani v letu 2024, nanašajo pa se na poslovanje v 2023. Pri tem velja upoštevati, da je predsednik uprave mandat nastopil 17. aprila 2023 in za to leto ni prejel nagrade v polnem znesku, kar ustvarja navidezno večji skok med leti.
Posameznih kazalnikov, kot so čisti dobiček, pa po njegovem tudi ni mogoče neposredno primerjati z rezultati komercialnih bank, saj SID banka deluje kot razvojna institucija z drugačnim poslovnim modelom in višjo nagnjenostjo k prevzemanju tveganj. Odločitev o variabilnih prejemkih zato temelji na celoviti presoji uspešnosti, ki poleg finančnih rezultatov upošteva tudi razvojno vlogo banke, širše poslovno okolje in dolgoročno stabilnost poslovanj.
Nov član nadzornega sveta
Pred Šenkom je nadzorni svet vodil član uprave SDH Janez Tomšič, ki sodi v kadrovsko kvoto stranke NSi in je uspešno prevedril na tej pomembni funkciji obdobje vlade Roberta Goloba. Nadzorniki SDH so mu, tako kot Žigi Debeljaku, že tudi podelili nov mandat na vrhu holdinga.
SID banka je v petek sicer dobila novega člana nadzornega sveta. To je postal izkušeni bančnik John Michael Denhof, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (v banki je bil od leta 2017 do leta 2023), bil je tudi predsednik uprave OTP banke, po združitvi Nove KBM in SKB je postal prvi predsednik uprave nove združene banke OTP v Sloveniji. Pred združitvijo je napovedal, da bo po izteku mandata odšel z mesta predsednika uprave, kar je tudi storil.
