Slovenci imajo na Hrvaškem po ocenah kar 115 tisoč nepremičnin. Foto: Canva
Bruselj od Hrvaške, kjer imajo Slovenci več kot 100.000 nepremičnin, zahteva ne korak, ampak skok pri njihovi obdavčitvi
Najnovejša priporočila Evropske komisije Hrvaški, objavljena ta teden, zajemajo skoraj vsa ključna področja javnih politik – od upravljanja javnih financ in davkov na nepremičnine do izobraževanja, energetike, zdravstva in trga dela.
Vlada Andreja Plenkovića se ni izkazala z reformnimi ukrepi, piše Večernji list, bila pa je veliko učinkovitejša pri odzivanju na krize, kar je vključevalo tudi znatno trošenje javnega denarja, bodisi evropskega bodisi domačih davkoplačevalcev.
Najbolj zahtevno se zdi priporočilo, ki zahteva ne le korak, ampak skok k resnejši obdavčitvi nepremičnin.
V nasprotju z obdobjem po finančni in dolžni krizi, ko so bila opozorila Bruslja usmerjena v fiskalno stabilnost in nadzor javnega dolga, so današnja priporočila pravzaprav milejša.
Evropska komisija Hrvaške ne opisuje kot državo z akutnimi gospodarskimi težavami, temveč kot državo, ki dosega relativno stabilno gospodarsko rast, uspešno uporablja evropska sredstva in nima resnih makroekonomskih neravnovesij, hkrati pa zaostaja pri produktivnosti, kakovosti institucij in izvajanju strukturnih reform.
V primerjavi s Slovenijo, Češko ali Slovaško so hrvaška priporočila na nekaterih področjih celo milejša. Medtem ko se Slovaška v zadnjih letih sooča s hudimi opozorili glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, Češka pa je pod pritiskom zaradi potrebe po krepitvi konkurenčnosti in fiskalne konsolidacije, se od Hrvaške večinoma zahteva izboljšanje učinkovitosti sistema in odprava razvojnih ovir.
Spomnimo, Slovenci so največji tuji lastniki nepremičnin na Hrvaškem. V svoji lasti imajo neuradno približno 115.000 nepremičnin. Samo v zadnjem desetletju so kupili okoli 30 odstotkov vseh nepremičnin, ki so jih na Hrvaškem kupili tujci.
