Odsek ceste 1256 Ravne–Dravograd. Vir: Direkcija RS za infrastrukturo
Cesta Ravne-Dravograd: konec del se zamika, vodilni napovedujejo anekse
Obnova ceste je ujeta v nepredviden teren, anekse in politične povezave, občani pa obupujejo. Zamišljena je bila kot del popoplavne obnove z leta 2023, a tudi kot del nadgradnje, ki bi izboljšala odpornost na prihodnje ujme.
Dela bi po prvotnem načrtu morala biti končana junija letos. Kljub skrajšanim obljubljenim rokom in 19-milijonski investiciji se zaključek odmika na november, dokončanje vseh del pa na februar prihodnje leto. Medtem ko geološke težave povzročajo zastoje in gospodarsko škodo, se na direkciji za infrastrukturo zapletajo s pojasnili glede novih aneksov.
Poplave leta 2023 so uničile velik del infrastrukture. Med bolj prizadetimi regijami je bila Koroška, ki ji je država doslej za odpravljanje posledic ujme namenila okoli 294 milijonov evrov, za letos pa je nekdanja vlada Roberta Goloba napovedala skoraj 100 dodatnih milijonov, vendar sanacija škode tudi po treh letih še poteka.
Med drugim se zatika pri obnovi treh kilometrov ceste Ravne-Dravograd ter ureditvi poldrugega kilometra kolesarske poti, vredni nekaj manj kot 19 milijonov evrov, ki jo izvaja VOC Celje v sodelovanju s partnerjema Prohaus in CVP. Zaradi zahtevnega terena bo cesta, speljana ob reki Meži, na določenih delih do tri metre višja, kot je bila prej.
A konec gradnje se ves čas izmika, s čimer naraščata nezadovoljstvo občanov in gospodarska škoda.
Aneks je, aneksa ni
Prvotni rok izgradnje je bil začrtan za 10. avgust letos, naknadno pa so podpisali aneks za njegovo podaljšanje do 9. novembra, so nam zadnji septembrski dan pojasnili na direkciji za infrastrukturo.
»Do zamika je prišlo, saj so se na območju oporne konstrukcije OK2 pojavile nepredvidljive geološke razmere, zaradi česar je bilo treba opraviti dodatne raziskave, ter pripraviti novo tehnično rešitev, ki je v usklajevanju pri projektantu. Gre za zelo kompleksno geološko – geotehnično območje, ki zahteva celovito presojo in kombinacijo različnih rešitev.«
Prav tako so zanikali, da bi se pogodbena vrednost povečala, saj se vsa dela izvajajo v okviru osnovne pogodbe. Končne vrednosti za zdaj ne morejo podati, saj bo znana po koncu del. V igri trenutno ni niti aneks iz naslova podražitev, so zapisali.
Le dan kasneje je Nejc Vesel, vršilec dolžnosti direktorja te iste direkcije, za Koroški radio dejal, da je aneks resda podaljšan, vendar:
»bo v vmesnem času do 9. novembra projektant podal ustrezno rešitev. Nato bo treba skleniti še en dodaten aneks, da bomo dokončali vsa dela na tej cesti. Na omenjeni datum ta del ceste ne bo dokončan.«
Ko smo te izjave ponovno preverjali na direkciji, so nam odgovorili, da prvotni roki še veljajo ter da od izvajalca niso prejeli nobenega zahtevka za podaljšanje roka niti za povišanje vrednosti.
Občani ujeti v zastoje in gospodarsko škodo
Medtem pa nezadovoljstvo občanov narašča. Vozniki so nezadovoljni z vsakodnevnim čakanjem pred semaforji, poudarja Anja Kogelnik iz službe za protokol občine Dravograd. Novice, da se bodo dela podaljševala, povzročajo dodatno slabo voljo. Ker na Koroškem nimajo močno razvitega javnega potniškega prometa, kot je železnica, ki bi lahko bila alternativa cestnemu prometu na tem delu, drugih možnosti prevoza ljudje nimajo, opisuje.
»Nobeno zamikanje gradbenih del ni sprejeto z odobravanjem. Posebej občutljiva so dela na cestni infrastrukturi, ki povzročajo zastoje in s tem gospodarsko škodo. Težko sodimo, ali so ti zamiki upravičeni – dejstvo je, da jih predlaga izvajalec, in potrdi nadzorni inženir, torej stroka. Izkušnje naše občine pri izvajanju del na državni cestni infrastrukturi žal v več primerih niso pozitivne, saj so jih vedno spremljale težave z izvajalci, podaljševanje rokov izvedbe del in organizacija izvajanja del, kar je imelo za posledico tudi nastajanje večkilometrskih zastojev.«
Na direkciji so sicer napovedali, da se čas za izvedbo vseh drugih pogodbenih obveznosti izteče februarja. Mednje spadajo čiščenje gradbišča, izdelavo projekta izvedenih del, dokazilo o zanesljivosti objekta, geodetski načrt stanja zemljišča po gradnji, poročilo o ravnanju z odpadki, elaborat sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske infrastrukture; vključno z vpisom v kataster javne infrastrukture ter izjavo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, da bo gradnja tudi pravnoformalno zaključena ter objekt predan v uporabo.
Preplet gradbeništva s politiko
V podjetju VOC Celje, ki ga vodi Iztok Černoša, zadeve ne komentirajo, saj je za komunikacijo z mediji pristojna direkcija. Med tretjo vlado Janeza Janše je ta sicer vodil RGP – pridruženo družbo HSE, bil je direktor 2TDK ter predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije in Istrabenz Turizma. Leta 2014 je na lokalnih volitvah 2014 kandidiral na listi stranke SDS za občinskega svetnika ter za svet ene od krajevnih skupnosti.
VOC Celje je sicer v lasti VOC Ekologije – polovični delež ima celjski podjetnik Janez Škoberne. Njegovo ime se je v zadnjih dneh pojavilo v zgodbi o domnevnem poskusu podkupovanja predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, da bi po letošnjih državnozborskih volitvah vstopil v koalicijo Roberta Goloba. Kot smo poročali na Info360, naj bi bil stični člen med enim in drugim prav on; sam je to odločno zanikal.
Med koncem leta 2022 in 2023 je družbo VOC Celje kratek čas vodil Marjan Dikaučič, nekdanji pravosodni minister v tretji Janševi vladi.
Popoplavne obljube nekdanje ministrice Bratušek
Novembra 2023 je tedanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek po poročanju Večera napovedala, da bodo kmalu pripravili razpis za rekonstrukcijo ceste Ravne-Dravograd; rok izvedbe je bil namreč zastavljen predolgo, zato so ga skrajšali. Objavili so ga februarja, dela pa želeli začeti najkasneje v sredini leta 2024. Januarja 2025 je razložila, da se je začetek del zamaknil zaradi pritožb in čakanja na vodno soglasje, ter obnovo napovedala za pomlad, je poročal Svet 24.
Februarja letos je na vladnem regijskem obisku komentirala, da je bilo prav zaradi obremenitev za lokalne prebivalce in dnevne migrante trajanje gradnje ključno merilo pri izboru izvajalca, je poročal Siol. Namesto predvidenih 30 mesecev so rok skrajšali na 15 mesecev; izgradnja je bila predvidena oktobra letos, je povedala. Po pogodbi bi izvajalec sicer obnovo moral zaključiti do 14. junija (vse obveznosti pa do 14. septembra), vendar je maja zaprosil za podaljšanje, so poročale Koroške novice.
Izbrani konzorcij sicer ni bil najcenejši ponudnik. Izbran je bil po tem, ko je pri državni revizijski komisiji zahteval revizijo, saj konkurenčno in prvotno izbrano podjetje ni izpolnjevalo določenih pogojev.
