Delo od doma: Hrvaška na dnu, podobno tudi Slovenija. Koliko časa prihranijo zaposleni, če delajo od doma?

Razprave o delu na daljavo se po pandemiji ne umirjajo. Čeprav številni svetovni delodajalci – od Microsofta do JPMorgana – pozivajo zaposlene nazaj v pisarne, se praksa dela od doma v ZDA in Evropi ohranja na stabilni in višji ravni kot pred pandemijo. Hrvaška pa ostaja na samem dnu EU: manj kot pet odstotkov zaposlenih dela od doma, kar jo uvršča ob bok Grčiji, Cipru, Srbiji in BiH, piše hrvaški Poslovni dnevnik.

Po podatkih Eurostata 8,8 % zaposlenih v EU redno dela od doma, a razlike med državami so velike. Finska (20,5 %) in Irska (19,2 %) sta več kot dvakrat nad evropskim povprečjem, medtem ko Romunija, Bolgarija, Grčija in Italija ostajajo pod 3 %. Hrvaška je v skupini držav (s Srbijo, Ciprom, Turčijo in med drugim Madžarsko), kjer delež ne presega 5 %. V to skupino sodi tudi Slovenija. 

Delodajalci na Hrvaškem opozarjajo na težave z motivacijo pri delu od doma, timskim delom, mentorstvom in šibkejšo povezanostjo zaposlenih z organizacijo, zlasti pri mlajših. Po njenem mnenju najbolj trpi raziskovalno‑razvojni sektor, kjer je učenje in reševanje problemov na daljavo bistveno težje.

V ZDA je slika drugačna: maja 2024 je kar 26 % vseh plačanih delovnih dni opravljenih od doma – skoraj enako kot pred dvema letoma. Pred pandemijo je bil delež le 7 %. 

Generacijski učinek pri odnosu do dela od doma je izrazit: mlajši zaposleni delo na daljavo vidijo kot pomemben motivacijski dejavnik, starejši pa kot dodatno ugodnost.

Raziskave kažejo tudi, da mlajši izvršni direktorji pogosteje omogočajo delo od doma kot starejši, kar nakazuje dolgoročno širjenje hibridnih modelov.

Razlike med državami v deležu tistih, ki delajo od doma, pojasnjujejo trije dejavniki: gospodarska struktura (več storitev → več dela na daljavo), kultura zaupanja in avtonomije ter povpraševanje zaposlenih. Pomembna je tudi digitalna infrastruktura in zakonodaja – Francija, Irska in Nizozemska zaposlenim omogočajo pravico zahtevati delo na daljavo.

Psiholog Zvonimir Galić izpostavlja prednosti za zaposlene: lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja, manj stresa zaradi odsotnosti vožnje ter boljša koncentracija pri zahtevnih nalogah. Raziskave po njegovih besedah kažejo, da ni znatnega padca produktivnosti. Slabosti pa so šibkejše socialne vezi, otežena koordinacija in manj kreativnih procesov. Zagovarja »hibridni model«: tri dni v pisarni, dva dni od doma, kjer je to mogoče. Takšna ureditev po njegovem združuje produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih ter hkrati ohranja organizacijsko kulturo.

Raziskave kažejo, da zaposleni z delom od doma v povprečju prihrani 72 minut na dan, ki bi jih sicer porabil za vožnjo do službe in nazaj.