side-text
GZS ugotavlja, da industrija najbolj zmanjšuje zaposlenost, sektor država jo povečuje. Foto: Milos Vujinovic/Bobo

Objava AJPES o dobičkih v lanskem letu ne spreminja ocene GZS glede ogroženosti približno 66.000 delovnih mest in 16.000 podjetij zaradi visokega dviga minimalne plače. Ta ukrep bo namreč v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026. Foto: Milos Vujinovic/Bobo

Gospodarstvo

GZS: dobički so, ogrožena delovna mesta pa tudi

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja vsako rast dobičkov podjetij v Sloveniji, vendar opozarja, da jih je treba postaviti v širši gospodarski kontekst. Poenostavljene interpretacije o »rekordnih dobičkih« ne kažejo realne slike za vse dejavnosti gospodarstva. Prva objava AJPES-a o poslovanju družb v letu 2025 tudi ne omogoča poglobljene presoje po dejavnostih.

Objava AJPES ne spreminja ocene GZS glede ogroženosti približno 66.000 delovnih mest in 16.000 podjetij zaradi visokega dviga minimalne plače. Ta ukrep bo namreč v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026.

Podjetja se na poslabšane konkurenčne pogoje ne odzivajo nujno z odpuščanji, temveč z zmanjševanjem investicij, opuščanjem širitve proizvodnje in zmanjšanim izplačilom dobička lastnikom. To ima dolgoročno negativne posledice za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo zaposlenih.

Ključni kazalniki – zlasti zelo šibka realna rast dodane vrednosti – pritrjujejo opozorilom gospodarskih organizacij o nadaljnjem ohlajanju gospodarstva ter vse večjih konkurenčnih pritiskih. 

Prav tako ti podatki ne zanikajo podatkov mednarodnih in domačih institucij o upadanju gospodarske rasti v zadnjih letih, na kar opozarjajo številne institucije. Glede na zahtevne razmere v mednarodnem poslovnem okolju in visoko rast stroškov dela, ki bodo visoki zrasli tudi v letošnjem letu, so potrebni previdnost in nadaljnja prizadevanja za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij. Uspešna podjetja so pogoj za ohranjanje delovnih mest, višjih plač ter delovanja socialne države.

»Po prvi oceni so se neto dobički v letu 2025 povečali za 12 odstotkov, vendar je takšna rast lahko tudi posledica manjše neto izgube dela podjetij in ne nujno zgolj višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler AJPES ne objavi dodatnih razčlenjenih podatkov, ni mogoče oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto dobička,« je pojasnil glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc.

Šibka rast dodane vrednosti ostaja ključno opozorilo

Stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači zgolj z izplačili lastnikom. Ključen kazalnik za GZS v objavi je dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 % v 2025).

Nominalno se je dodana vrednost sicer povečala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave AJPES, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze (AJPES poroča o rasti pri istih družbah).

Ob tem pa je treba upoštevati, da so se realni dobički v podjetjih v večini gospodarskih dejavnosti, ki ustvarijo 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, v obdobju 2022-2024 znižali za 16 %.

Zgolj v letu 2024 so bili za 8 % nižji kot leta 2021. Za leto 2025 o tem na podlagi razpoložljive objave še ne moremo soditi, so še zapisali v GZS.