Kadrovske agencije do zdaj načeloma niso smele zaposlovati tujcev in jih posredovati naročnikom, zdaj pa so po večletnih prizadevanjih očitno prepričale vlado v spremembo pravil.
Foto: Tomaž Primožič/F.A.Bobo
Kaj spreminja Logar pri zaposlovanju tujcev?
V medresorskem usklajevanju je novela zakona o zaposlovanju tujcev.
Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Anže Logar, hkrati predlaga milejša pravila za delodajalce, saj bi prepoved zaposlovanja tujcev nastopila šele po drugi pravnomočni globi
Kadrovske agencije, ki do zdaj načeloma niso smele zaposlovati tujcev in jih posredovati naročnikom, so po večletnih prizadevanjih očitno prepričale vlado Janeza Janše v spremembo pravil. Po predlogu zakona o tujcih so na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Anže Logar, zdaj pripravili še predlog sprememb zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, v katerem je med drugim predvideno zaposlovanje tujcev v podjetjih, ki zagotavljajo delo delavcev uporabniku (kadrovskih agencijah), pišejo Finance.
Predlo si lahko preberete tukaj.
Logarjevi spremembo utemeljuje z enakopravnejšim položajem podjetij na trgu dela. »Sproščanje zaposlovanja pri registriranih agencijah lahko prispeva tudi k večji pravni varnosti delavcev migrantov, saj lahko takšno dejavnost opravljajo le subjekti, ki izpolnjujejo posebne zakonske pogoje in so predmet ustreznega nadzora,« so zapisali v predlogu.
Nova ureditev prihaja v okolje, kjer ima inšpektorat za delo že zdaj precej težav z nadzorom nad posredovanjem delavcev, še posebej v gradbeništvu in kovinski industriji. Delovni inšpektorji ugotavljajo, da predvsem na področju gradbeništva delavci na gradbišču niti ne vedo, kdo sploh je njihov delodajalec, v nekaterih primerih niti glavni izvajalci ne vedo, koliko podizvajalcev je na gradbišču, vodje gradbišč pa ne vedo, delavci katerih izvajalcev so na deloviščih.
Kadrovska agencija sicer mora biti vpisana v register podjetij, ki posredujejo delavce naročnikom, s čimer naj bi tudi zagotovili varstvo pravic agencijskih delavcev. A delovni inšpektorji so lani obravnavali primere, ko so bili delodajalci vpisani v register kot agencije, dejansko pa so sodelovali z naročniki na podlagi pogodb o podizvajanju.
Prav tako je precej kršitev v podjetjih, ki posredujejo delavce naročnikom, a sploh niso registrirani za posredovanje delavcev. Takšno razmerje pogosto prikrijejo s pogodbami o poslovnem sodelovanju, čeprav dejansko stanje izkazuje vse bistvene znake zagotavljanja dela, so še navedli na inšpektoratu.
V poročilu so še opozorili, da na trg dela prihaja vse več delavcev, ki so državljani Bangladeša, Nepala, Indije, Filipinov, Pakistana in podobno ter so ranljivejša skupina delavcev tako z vidika nepoznavanja slovenskega jezika, zakonodaje oziroma predpisov, kot tudi zaradi kulturnih razlik. Na gradbiščih imajo težave pri komuniciranju zaradi nerazumevanja jezika, nekateri od teh delavcev pa niso bili seznanjeni niti z osnovnimi pravicami iz delovnopravne zakonodaje, še pravijo na inšpektoratu.
Če zdaj že ena pravnomočna globa za kršitev delovnopravne zakonodaje pomeni dveletno prepoved zaposlovanja tujcev, naj bi po novem prepoved zaposlovanja in dela tujcev nastopila šele, če bosta v obdobju dveh let pravnomočno izrečeni dve globi za prekrške. Trajanje prepovedi se določa glede na vrsto zadnje pravnomočno ugotovljene kršitve, medtem ko se za nezakonito zaposlovanje državljana tretje države in druge najtežje kršitve ohranjajo strožje prepovedi.
Predlog zakona prenaša tudi ureditev predloga zakona o tujcih, s katerimi bi olajšali prezaposlovanje tujcev na druga delovna mesta in zamenjavo delodajalca, dalj časa brezposelni tujci pa bodo lahko poiskali novo službo, ne da bi se jim ob tem razveljavilo enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
