Lokalne volitve: nas tujci res že ogrožajo?
Pred oktobrskim referendumskih odločanjem smo se pogovarjali o ozadju in posledicah ukinitve pravice tujcev iz tretjih držav, da volijo na lokalnih volitvah.
Več kot 100.000 državljanov držav zunaj EU ne bo imelo pravice voliti na prihajajočih lokalnih volitvah. Pravica je ukinjena po več kot dveh desetletjih. Kritiki novele zakona, ki to pravico ukinja, med drugim poudarjajo, da SDS oziroma vladajoča koalicija pravzaprav ni jasno razkrila, kaj se skriva za to spremembo. To je očitno strah pred hitrim povečevanjem števila tujcev iz tretjih držav pri nas in posledicah, ki bi jih to lahko imelo za Slovence. Tudi ta tema bo eno od referendumskih vprašanj, o katerih bodo volivke in volivci povedali svoje mnenje 11. oktobra.
V studio Info360 smo pred glasovanjem na posvetovalnem referendumu o noveli zakona, ki tujcem iz tretjih držav ukinja pravico do volitev na novembrskih lokalnih volitvah, povabili Ajgul Hakimovo, dolgoletno aktivistko, ki se je iz rodne Kirgizije v Slovenijo preselila pred več kot 20-timi leti, Bogdana Biščaka, nekdanjega politika in političnega komentatorja, poslanca SDS Andreja Kosija ter pravnega strokovnjaka Janeza Pogorelca, člana stranke NSi.
Vladajoča koalicija je s 47 glasovi za in 32 proti sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzela volilno pravico. Sprememba je z vseh strani deležna ostrih kritik opozicije, varuhinje človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, dela pravne stroke in nekaterih nevladnih organizacij ter združenja občin ... Zakaj je bila novela pravzaprav pripravljena, kaj je sploh namen ukinitve te pravice? Eden od glavnih očitkov namreč je, da to pravzaprav ni bilo dovolj pojasnjeno.
Odgovor poslanca SDS Andreja Kosija lahko strnemo v kratek stavek: število tujcev se hitro povečuje, s tem pa tudi njihov vpliv, na drugi strani pa postajajo šibkejši slovenski državljani, ki imajo po ustavi v državi oblast.
Po projekcijah bo do leta 2100 v Sloveniji živelo več kot 31 odstotkov tujcev. Ob upoštevanju dejstva, da imajo priseljenci višjo stopnjo rodnosti, bi lahko bilo leta 2100 v Sloveniji že približno polovica prebivalcev tujcev z vsemi posledicami za demografsko in kulturno krajino Slovenije, je nedavno opozoril ekonomist dr. Jože P. Damijan.
O projekcijah demografskih gibanjih in tem, kdo od tujcev najbolj izkorišča možnost združevanja družin, smo pisali tukaj.
Aktivistka Aigul Hakimova je prepričana, da je strah pred povečevanjem števila tujih delavcev in tujih družin povsem odveč. Odvzem pravice, da volijo na lokalnih volitvah, je po njenem mnenju populistična poteza SDS oziroma koalicije Janeza Janše, ki razdvaja družbo tudi s podpihovanjem strahu.
Janez Pogorelec pa je opozoril na izkušnje Severne Makedonije, kjer so Makedonci postali manjšina v lastni državi in Švedske, kjer je muslimanska manjšina odločila zadnje volitve. Ker se vprašanja naraščanja tujega prebivalstva v posameznih državah ne naslavlja ustrezno, se po njegovem mnenju krepijo skrajno desne stranke, kar se na primer zdaj dogaja v Nemčiji ali Franciji.
Mislišče stranke NSi, Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je junija objavil rezultat ankete, v kateri so spraševali, ali anketirani podpirajo ukinitev volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih držav. Skoraj 60 odstotkov novelo zakona, ki je pravico ukinila, podpira.
Na oktobrsko referendumsko nedeljo bomo ob »zlorabi« instituta referenduma tako pravzaprav na to temo imeli veliko anketo na državni ravni, saj je zakon že sprejet in velja, ustavno sodišče ni zadržalo njegovega izvajanja, referendum pa je »le« posvetovalni.
Marsikoga, tudi Bogdana Biščaka, je odločitev ustavnega sodišča, da ne zadrži izvajanja novele zakona, presenetilo. Zakaj?
Pravna mreža za varstvo demokracije je po odločitvi ustavnega sodišča sporočila, da »bo izrabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, ki so na voljo, da se posameznicam in posameznikom iz tretjih držav vendarle omogoči volilna pravica«.
Kaj pa je s pravnega vidika v tem trenutku pravzaprav sploh še mogoče? Janez Pogorelec ocenjuje, da nič. Po njegovem mnenju so se pobudniki referenduma o noveli zakona o volitvah tujcev ustrelili v koleno, ko so teden dni prezgodaj odstopili od svoje referendumske pobude in je zakon zato lahko šel v objavo, začel naslednji dan veljati, 7. septembra so se nato začela volilna opravila.
Dobro je, da ustavno sodišče izvrševanja zakona ni zadržalo, argumentacija, s katero je to storilo, pa Pogorelca preseneča. Preseneča tudi, da je ustavno sodišče v svojih odločbah v preteklosti že upoštevalo kodeks dobrih praks Beneške komisije, po katerem leto dni pred volitvami ni mogoče spreminjati volilne zakonodaje, tokrat pa ga pri odločanju o zadržanju novele ustavno sodišče ni upoštevalo.
Pogorelec poudarja, da je v Sloveniji nujno ohranjati »slovenstvo«, kar levi opciji od LDS-a naprej, ni bilo pomembno.
Prisluhnite polemični debati, v kateri so sogovorniki med drugim načeli tudi vprašanje, ali bo ukinitev volilne pravice res vplivala na to, da bo ljubljanski UKC imel manj delavcev oziroma podpornega osebja iz tujine. Pogovor je vodila novinarka Suzana Kos.
