Družba GEN-I Sonce je lastnica več hčerinskih družb, ki delujejo v Sloveniji, Romuniji, Srbiji in na Hrvaškem. V njej naj bi za področje investicij skrbel Kristjan Sušinski. Foto: STA, facebook GEN-I
Je pri spornem poslu v Romuniji sodeloval tudi obsojeni v zadevi Istrabenz?
Gregor Hudohmet je imel po naših informacijah pri poslu gradnje hranilnika elektrike, ki ga zdaj preiskujejo romunski protikorupcijski organi, posebnega svetovalca in starega znanca našega pravosodja.
Gre za nekdanjega pomočnika Igorja Bavčarja. Kmalu po prihodu iz zapora je po naših informacijah zatočišče našel pri našem največjem trgovcu z energijo oziroma v njegovem hčerinskem podjetju GEN-I. Informacije o tem so bile javnosti do zdaj bolj ali manj skrite.
Korupcijska afera, v katero se je v Romuniji ujel prvi mož GEN-I Sonce Gregor Hudohmet, ne potihne. Uprava GEN-I je odredila revizijo omenjenega posla svoje hčerinske družbe, pri katerem so gradili največji shranjevalnik elektrike na tistem območju.
Na dogajanje se je odzvala domača politika, danes tudi premier Janez Janša, ki je dejal, da:
»Gre za sume kriminala okrog podjetij Gen-I. To, kar se je zgodilo v Romuniji, je dokaz, da se je romunsko pravosodje odzvalo, slovensko pa ne. Upam, da je tudi tistim, ki so zadnjih pet let tiščali glavo v pesek, jasno, da tu ni šlo za politične obtožbe, ampak za kriminalna dejanja, ki jih je treba obravnavati. Ker gre za denar iz državnega podjetja, bi lahko zadeva ogrozila tudi slovenske javne finance.«
Ob tem je pozval k preiskavi, kar je predsednik Gibanja Svoboda in nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob označil za poskus vplivanja na organe pregona.
Zastavljajo se vprašanja, ali je Hudohmet pri izpeljavi romunskega posla deloval sam oziroma mu je na slovenski strani še kdo pomagal. Po trditvah naših virov je pri tem moral sodelovati tudi Kristjan Sušinski, ki je po naših informacijah v GEN-I Sonce zadolžen za finance in investicije.
Na vprašanja o tem, kako dolgo je tam zaposlen, kakšno delo opravlja ter ali je bil del tega projekta, se (še) ni odzval, je pa odprl našo elektronsko pošto.
Z enakimi vprašanji smo se obrnili še na družbo GEN-I, kjer so posredno potrdili naše informacije.
»Kristjan Sušinski je v Skupini GEN-I zaposlen več kot deset let. V podjetju GEN-I Sonce je zadolžen za iskanje investicijskih priložnosti za izgradnjo baterijskih hranilnikov električne energije. Vse informacije o dogodkih v Romuniji smo v družbi GEN-I izvedeli v soboto iz medijev.«
Sušinski je javnosti dobro znano ime, saj se je pred leti znašel na zatožni klopi v zadevi Istrabenz ter odslužil zaporno kazen. Po naših informacijah je kmalu po prihodu na svobodo službo našel prav v tej skupini.
Na internetu skoraj ni sledi, da bi Sušinski delal za GEN-I. Med redkimi javno dostopnimi informacijami je, da se je v imenu družbe leta 2015 in 2019 udeležil Goricatlona, teka, na katerem zbirajo sredstva v dobrodelne namene. Prav tako je član nadzornega odbora kluba GEN-I volley oziroma Odbojkarskega kluba Gorica.
Kdo je Sušinski?
Gre za univerzitetno diplomiranega ekonomista, ki je bil v preteklosti pomočnik uprave za strateške in operativne finance družbe Istrabenz in s tem član Mercatorjevega nadzornega sveta. Nato je napredoval v izvršnega finančnega direktorja oziroma glavnega finančnika družbe. Njene delnice sta prodajala skupaj z bratom Nastjo, kar je privedlo do kazenskega postopka, v katerem del je bil tudi Igor Bavčar. Ta mu je sicer leta 2008 omogočil solastništvo v družbi Maksima holding.
Sušinski je bil sprva zaradi pranja denarja pri preprodaji Istrabenzovih delnic obsojen na tri leta in pol zaporne kazni (njegov brat, nekdanji predsednik uprave Maksima Holding, pa je dobil štiri mesece več). Leta 2014 je odšel na Dob. Potem je vmes poseglo vrhovno sodišče, ki je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, zato so ga začasno izpustili. Leta 2016 je bil ponovno spoznan za krivega pranja denarja. Dobil je triletno zaporno kazen; hkrati je moral vrniti še dva milijona nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Z bratom sta si prilastila dobiček laške pivovarne
»Obsojenci so bili spoznani za krive, da so ob prodaji Istrabenzovih delnic, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od prodaje v znesku 25 milijonov evrov pripadal Pivovarni, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami vnesli v gospodarski promet,« je leta 2019 zapisalo vrhovno sodišče v zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti. Kristjan Sušinski je prek povezane družbe Microtrust, katere lastnik je bil njegov brat, prejel 3 milijone.
Nato so se neuspešno pritoževali na različne stopnje. Sušinski se je leta 2022 obrnil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zatrjeval je, da mu je država med drugim kršila pravice do pravičnega postopka, domneve nedolžnosti in zakonitosti kazni. Sodniki so pritožbo razglasili za nedopustno.
Istega leta se je v drugi zadevi – pri poslu s prodajo delnic Intereurope – nanj skliceval Bavčar. Dejal je, da s prodajo ni bil seznanjen in da jo je po službeni dolžnosti vodil prav Sušinski.
GEN-I preučuje možnost zamrznitve
Uprava GEN-I je včeraj napovedala, da bo revidirala projekt izgradnje baterijskega sistema za shranjevanje energije v Gheorgheniju v Romuniji, ki je preiskujejo lokalne oblasti ter sprejela ukrepe za razjasnitev okoliščin. Prav tako je sprejela sklep o preučitvi možnosti zamrznitve projekta do razjasnitve vseh okoliščin.
Za začasna direktorja, ki bosta nadomeščala Hudohmeta, je imenovala Jureta Sokliča in Sandija Kavaliča, predsednika in člana uprave matične družbe GEN-I.
Pol milijona podkupnine?
Z romunskega protikorupcijskega tožilstva so nam sporočili, da nam več informacij, kot so jih že posredovali javnosti, ne morejo podati. Kot je znano, je 26. septembra sodnik odredil 30-dnevni pripor za obdolženca Hudohmeta in Cristiana Theodorja Dragomirja, ki sta v preiskavi zaradi kaznivih dejanj prejemanja podkupnine in sostorilstva pri tem. Zadnji »naj bi vršil ponavljajoče se pritiske na poslovodjo za plačilo zahtevanega zneska.«
Hudohmet je zahteval 450.000 evrov plus DDV oziroma dva odstotka pogodbene vrednosti posla.
Preiskava se je začela na podlagi kazenske ovadbe zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Naknadno se je preiskava razširila na korupcijska kazniva dejanja, so pojasnili na romunskem protikorupcijskem tožilstvu.
Sodelovanje na mizi
Medtem je slovenska policija potrdila, da je seznanjena z omenjeno zadevo.
»Vzpostavljeno je sodelovanje, ki pa bo odvisno predvsem od interesov preiskave in postopkov, ki potekajo v Romuniji. Do sedaj policija pri preiskavi ni sodelovala,« pravi Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Ali zoper Hudohmeta kakšen postopek poteka tudi pri nas, nam zaradi varstva osebnih podatkov ni uspelo izvedeti.
