Na vrhu Intereurope že spet novo ime, kako dolgo bo zdržal?

Povprečna doba predsednika uprave Intereurope v zadnjih štirih letih je 8 mesecev 

Spomnimo. Marko Cegnar je leta 2022 vrh Intereurope zamenjal za položaj predsednika uprave Pošte Slovenija. Vajeti koprskega logista je prevzel Damijan Vajs, a le za leto in pol, nato ga je nasledil Borut Flander, ki pa je družbo vodil komaj štiri mesece. V letu 2024 se je v sedlo logista usedel Borut Zorić, a tudi on je kmalu - maja 2025 - Intereuropo zapustil. Družbo je nato začasno vodil Nikola Tanasoski, dokler ni 18. avgusta 2025 štiriletni mandat dobil Aleš Škraba. A tudi on se je po manj kot letu dni poslovil.

Junija letos, ko je že četrti predsednik uprave v štirih letih predčasno zapustil položaj, je profesor na mariborski fakulteti in strokovnjak na področju korporativnega prava dr. Borut Bratina za Info360 dejal: 

»Pogoste menjave direktorjev prav gotovo niso koristne za strateški razvoj družbe, ker ni prave kontinuitete. Iz tega lahko sklepam, da sedanja uprava Pošte Slovenije (Marko Cegnar in Ivana Vrviščar sta tako člana uprave Pošte Slovenije kot tudi nadzornika Intereurope op.p.) ne obvlada dobre kadrovske izbire direktorja Intereurope, kar pa je njena pomembna naloga in odgovornost,« je zatrdil Bratina. 

A zgodilo se ni nič, ukrepali niso ne nadzorniki Pošte Slovenije, ki jih vodi Urška Kežmah, kot tudi ne Slovenski državni holding (SDH), ki ga še vodita Žiga Debeljak kot predsednik uprave in Janez Tomšič kot član uprave SDH.

Nadzorniki Intereurope že peti popravni izpit

Nadzorni svet Intereurope, v katerem sedijo: predsednik Marko Cegnar in člani: Ivana Vrviščar (tudi članica Pošte Slovenija), Marko Rems (finančnik, ki je nedavno zapustil Pošto Slovenije), Slavko Ovčina (zaposleni na Pošti Slovenije) in dva predstavnika delavcev, je tako pretekli teden, 24. septembra, imenoval novega predsednika uprave Tadeja Pojbiča.

»Tadej Pojbič je večino svoje dosedanje več kot 30-letne poslovne kariere v Sloveniji in tujini posvetil logistiki, prodaji, oskrbovalni verigi in upravljanju gospodarskih družb. Med drugim je deloval v Ljubljanskih Mlekarnah, podjetju Maersk, Kemofarmaciji, Engrotušu, bil član upravnega odbora Slovenskega logističnega združenja in prejemnik prestižnega panožnega priznanja Logist leta. Nadzorni svet je prepričan, da bo Tadej Pojbič s svojimi bogatimi logističnimi in vodstvenimi izkušnjami pomembno prispeval k nadaljnjemu razvoju in krepitvi konkurenčnosti Intereurope,« je zapisal predsednik nadzornega sveta Marko Cegnar. 

Pojbič bo tako že peti predsednik uprave v štirih letih. A Cegnar trdi, da so menjave vodstva podjetij običajna praksa v poslovnem svetu, saj podjetja v različnih razvojnih fazah potrebujejo različna znanja, izkušnje in vodstvene pristope.

»Menjave so del običajnih korporativnih procesov upravljanja in zagotavljanja dolgoročnega razvoja družbe. Njihov namen je prilagajanje poslovnim izzivom, tržnim razmeram in strateškim usmeritvam podjetja. Intereuropa tudi ob spremembah vodstva posluje stabilno in nemoteno, pri čemer kontinuiteto poslovanja zagotavljajo strokovni sodelavci, jasni poslovni procesi in sprejete razvojne usmeritve družbe. «

Cegnar je junija letos za portal Info360 dejal, da je največji izziv najti visokousposobljeni kader, ki bi tudi ostal, prav zaradi »prenizke« plače. »Managementu lahko ponudimo okoli 10 tisoč evrov bruto na mesec, kar je lahko tudi dvakrat manj od tega, kar ponujajo mednarodne logistične družbe (to je od 17 tisoč do 23 tisoč evrov bruto).«

Zato smo Cegnarja vprašali, kakšno zagotovilo imajo nadzorniki tokrat, da ne bo zaradi prenizke plače kmalu odšel tudi prav kar imenovani Tadej Pojbič. 

»Odločitev posameznika za prevzem funkcije predsednika uprave je osebna in temelji na različnih strokovnih in kariernih motivih. Pri tem višina prejemka predstavlja le enega od dejavnikov. Pogosto so pomembni tudi priložnost za vodenje pomembnega podjetja, možnost uresničevanja poslovne vizije in prispevek k nadaljnjemu razvoju družbe,« je odgovoril Cegnar. 

Kaj delajo nadzorniki Pošte Slovenije? In kakšno odgovornost nosi SDH? 

Intereuropa velja za eno najpomembnejših hčerinskih družb državne Pošte Slovenije. Lanski rezultati kažejo, da je imela družba s 625 zaposlenimi 3,3 milijona evrov dobička, med tem ko skupina Intereuropa dobrih šest milijonov. Ustvarila je 137 milijonov evrov prihodkov, kar je 4 odstotke več kot leto poprej, EBITDA (kratica, ki pove, koliko denarja oziroma poslovnega rezultata ustvarja podjetje s svojo osnovno dejavnostjo) pa se v zadnjih štirih letih znižuje.

In prav rezultat je tisti, na katerega opozarja dr. Bratina. Če družba uspešno posluje, pogosto menjavanje direktorja ni tako velik problem. 

»Težava in problem pa nastane, ko odvisno podjetje (v našem primeru Intereuropa) zaradi pogoste menjave direktorjev zaide v finančne težave, nelikvidnost ali insolventnost. Za tovrstne težave v prvi vrsti odgovarja poslovodstvo-direktor, nato nadzorni svet zaradi slabega nadzora in neustrezne kadrovske politike (culpa in eligendo-krivda oz.odgovornost za izbiro) ter tudi družbeniki oz. obvladujoče podjetje (torej Pošta Slovenije). V imenu obvladujočega podjetja je odgovoren direktor Pošte Slovenije. Njegovo odgovornost in slabo upravljanje naložbe v Intereuropi pa presoja nadzorni svet Pošte Slovenije in družbeniki Pošte Slovenije na skupščini.«

V našem primeru to vlogo opravlja SDH v imenu države kot edini družbenik. SDH pa nato odgovarja vladi in državnemu zboru ter nenazadnje vsem državljanom Slovenije, zaključi Bratina.

Problematiko menjavanja vodstva Intereurope smo zato naslovili tudi na Urško Kežmah, predsednico nadzornega sveta Pošte Slovenija, ki je opozorila, da je potrebno razlikovati med odgovornostmi organov obeh družb, torej hčerinske družbe Intereurope in matere Pošte Slovenije. 

»Intereuropa d.d. ima svoj nadzorni svet, ki je pristojen za imenovanje in nadzor njene uprave. Za pojasnila o razlogih za posamezne menjave je zato pravi naslov nadzorni svet Intereurope. Brez obravnave konkretnih okoliščin posamezne menjave ni ustrezno posploševati razlogov zanje, « je zapisala Kežmah. 

Ponovno naj poudarimo, da sta dva ključna nadzornika v Intereuropi, tudi člana uprave Pošte Slovenije. Tudi zato smo vprašali, ali se je nadzorni svet Pošte Slovenije s to problematiko sploh ukvarjal in kakšne ukrepe je sprejel. 

»Nadzorni svet Pošte Slovenije se s pomembnejšimi zadevami v družbah skupine seznanja prek poročanja uprave Pošte Slovenije, ki vključuje tudi Intereuropo. Dogajanje v odvisnih družbah je tako vključeno v nadzor na ravni skupine, pri čemer nadzorni svet Pošte Slovenije ne prevzema pristojnosti njihovih nadzornih svetov.« 

Iz odgovora sodeč lahko torej sklepamo, da se nadzorni svet Pošte Slovenije z dejstvom, da je državna družba Intereuropa v zadnjih štirih letih zamenjala kar pet predsednikov uprav, ne ukvarja.