Pošta v rdečem, po menjavi nadzornikov zdaj na vrsti uprava?

V juniju je v nadzornem svetu Pošte Slovenije potekel mandat trem od šestih nadzornikov iz vrst kapitala. Kot smo poročali v petek, je SDH v ta organ ponovno imenoval Urško Kežmah, na novo pa Janeza Žlaka in Alenko Urnaut. 

Prevetritev nadzornega sveta prihaja v času menjave oblasti, ko se večje kadrovske spremembe odvijejo tudi v državnih podjetjih in Pošta ni nikoli izjema. Tokrat pa gredo oblasti na mlin še izjemno slabi rezultati Pošte Slovenije.   

Novi nadzorniki, nova uprava?

Nadzorni svet takrat še pod vodstvom Urške Kežmah je zaradi različnih informacij o stanju organizacijske klime na Pošti Slovenije po naših informacijah naročil meritev in prejel presenetljiv rezultat, klima v družbi je bila ocenjena kot dobra.

A številke in dejstva kažejo drugačno sliko. 

Upravi pod vodstvom Marka Cegnarja je sicer uspelo preprečiti širšo stavko poštarjev, vendar naj bi to spremljala občutna rast stroškov dela. Po informacijah naših sogovornikov so stroški dela na dan 31. 12. 2025 predstavljali več kot 62 odstotkov vseh poslovnih odhodkov Pošte Slovenije d.o.o., kar lahko predstavlja pomembno tveganje za dolgoročno stabilnost poslovanja.

Kot smo že poročali, je imel predsednik uprave Cegnar nemalo težav z iskanjem prvega finančnika, potem ko ga je zapustil Marko Rems, družbo je zapustilo več vodstvenih delavcev, med drugim naj bi se zamenjali kar štirje kadrovski direktorji. 

Še večji izziv pa ima Pošta v skupini, natančneje v hčerinski družbi Intereuropi, kjer so se predsedniki uprave menjali kot po tekočem traku. Kot smo lani pisali, se je v treh letih namreč zvrstilo kar pet predsednikov uprav. Profesor Bratina je takrat opozoril, da je glavna naloga nadzornikov izbrati primeren kader. A predsednik nadzornega sveta Intereurope je predsednik uprave Pošte Slovenije, družbo pa mu dela nadzornica Ivana Vrviščar, ki je prav tako članica uprave Pošte Slovenije. 

In zdaj so tu še rezultati, ki so Pošto prvič po več kot desetih letih potisnili pod gladino.

Rezultati prvič po več kot desetih letih negativni

Uradni poslovni rezultati Pošte Slovenije za leto 2025 v času priprave tega prispevka še niso uradno objavljeni, to naj bi se zgodilo v zadnjih dneh junija. Po neuradnih informacijah pa naj bi Pošta leto končala z izgubo, kar bi bil prvi negativni poslovni rezultat po letu 2013.

Po ocenah naših sogovornikov sta ključna razloga predvsem upad tradicionalnih poštnih storitev ter rast stroškov, ki je presegla rast prihodkov od prodaje. V rdeče številke pa naj bi Pošto potisnilo oblikovanje rezervacij iz naslova sodnih sporov. 

Nekateri pa omenjajo tudi državni dvig minimalne plače in posledično zimskega regresa za 16 odstotkov. 

Izguba Pošte Slovenije je bila neuradno lani skoraj štiri milijone evrov.

Rezultati poslovanja Pošte Slovenije, objavljeni v Ebonitete.si, kažejo, da se sicer prihodki rahlo dvigujejo, med tem ko se dobiček vztrajno niža. Lani pa je bilo - kot razkrivamo - celo negativno. 

Na Pošti uradnih številk ne razkrivajo, priznavajo pa izgubo

Na Pošti v pojasnilo negativnemu rezultatu poudarjajo, da bi kljub izjemno zahtevnim razmeram v poštnem sektorju, izrazitemu padcu tradicionalnih storitev zaradi digitalizacije (upad pisemskih pošiljk v zadnjih letih za kar -65%), in uvedenim nenačrtovanim zakonodajnim spremembam, Pošta Slovenije uspešno zaključila leto 2025, v kolikor se ne bi soočila z nepredvidenimi, enkratnimi okoliščinami, ki ne odražajo osnovnega poslovanja družbe.

»Tako je Pošta Slovenije leto 2025 zaključila z negativnim poslovnim izidom. Pomemben vpliv na izid sta imela predvsem dva dejavnika, in sicer odprava odloženih davkov ter oblikovanje dodatnih rezervacij iz razloga pravnomočne sodbe glede plačila dodatnih pokojninskih prispevkov za poklicne voznike. Ta problematika je sicer v slovenskem logističnem sektorju prisotna več desetletij in ne zadeva le Pošte Slovenije, temveč vse gospodarske subjekte, ki zaposlujejo omenjene profile. Brez omenjenih enkratnih dogodkov bi bil poslovni izid Pošte Slovenije bistveno boljši, blizu ničle. Ob tem naj poudarimo, da  je Pošta Slovenije uspela pokriti tudi dodatni, nenačrtovani strošek izplačila božičnice za skoraj 6.000 zaposlenih ob koncu leta 2025 v višini skoraj 4 milijonov evrov. «

Ob tem dodajajo, da v razmerah, ko se obseg storitev zaradi digitalizacije vztrajno zmanjšuje, obveznosti univerzalne storitve pa ostajajo enake, ni ključno vprašanje, zakaj je Pošta Slovenije v posameznem letu poslovala negativno, temveč kako ji je uspelo toliko let ohranjati pozitivno poslovanje v pogojih, kjer številni primerljivi operaterji po svetu brez sistemske podpore države tega že dolgo več ne zmorejo.

Tempirana bomba Intereuropa

Po naših informacijah pa se prava tempirana bomba skriva v Intereuropi. 

Intereuropa velja za eno najpomembnejših odvisnih družb skupine Pošta Slovenije, pri čemer pomemben del prihodkov ustvarja tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Ti trgi lahko omogočajo višje poslovne donose, praviloma pa s tem tudi večja upravljavska tveganja.

Po neuradnih informacijah naj bi se domnevne nepravilnosti pripetile v družbi Intereuropa Beograd, kjer so potekali določeni notranji postopki preverjanja pravilnosti poslovanja in posameznih poslov. Ob nadzoru naj bi bila ugotovljena večja gospodarska škoda, zaradi česar naj bi prišlo tudi do večjih kadrovskih sprememb v družbi.  

Ob tem se zastavlja pomembno vprašanje, kako zadostni so mehanizmi upravljanja, notranjih kontrol, nadzora in obvladovanja tveganj v odvisnih družbah Intereurope na trgih jugovzhodne Evrope? Spomnimo, prvi nadzornik Intereurope je prav predsednik uprave Pošte Slovenije. 

Namesto Cegnarja novi stari obraz? 

Marko Cegnar velja za izbranca nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Če k temu dodamo še lanske negativne rezultate Pošte, se zdi malo verjetno, da bo Cegnar pozicijo na vrhu Pošte še dolgo ohranil. Zamenjava treh nadzornikov pretekli teden bi tako lahko njegov odhod pohitrila. V devetčlanskem nadzornem svetu sicer sedijo tudi trije predstavniki zaposlenih, med katerimi naj bi po navedbah naših virov obstajalo določeno nezadovoljstvo z odločitvami uprave. 

Za morebitnega njegovega naslednika se omenja Tomaža Kokota, ki je Pošto vodil že med letoma 2020 in 2022. A ta kombinatorika bi bila nekoliko nenavadna. Spomnimo, prav nadzorni svet pod vodstvom Urške Kežmah, ki je prav kar dobila  novi mandat, je leta 2022 ob zmagi Roberta Goloba razrešil Kokota.

A nemogoče ni nič, kot tudi to ne, da bi se Cegnar vrnil nazaj na Intereuropo, še dodajo naši viri.   

Na Pošti opozarjajo na vlogo in odgovornost države

Eden ključnih izzivov je izvajanje univerzalne poštne storitve, ki Pošti Slovenije nalaga zagotavljanje dostopnosti storitev po celotni državi, obvezno široko mrežo poslovalnic ter spoštovanje zakonsko določenih standardov dostave. Pri tem nastaja izrazito neravnovesje: količina storitev upada, infrastruktura pa mora ostati nespremenjena.

Ob vsakem poskusu optimizacije mreže poslovalnic, ki bi bila ekonomsko nujna za dolgoročno vzdržno in stabilno poslovanje, se pojavljajo močni pritiski javnosti, lokalnih skupnosti in županov, hkrati pa država za razliko od številnih drugih sektorjev teh obveznosti sistemsko ne kompenzira, pojasnjujejo na Pošti. 

Trenutni model financiranja univerzalne poštne storitve ne zagotavlja njene dolgoročne vzdržnosti, kar potrjuje dejstvo, da gre za sistemski izziv.

»Primerjalno druge države to rešujejo drugače – hrvaška pošta, na primer, prejema polno večmilijonsko državno subvencijo za izvajanje univerzalne storitve in dodatno sofinanciranje distribucije časopisov, tudi na primer Slovenske železnice za izvajanje javne službe v potniškem prometu prejemajo državno subvencijo. Pri Pošti Slovenije pa primerljiv sistem za izvajanje zakonsko določene obveznosti ni vzpostavljen,« še opozorijo na Pošti.