Nepremičninski trg obrnjen na glavo

Italijanski nepremičninski trg doživlja izrazito spremembo: velike metropole niso več glavni motor rasti, piše Ansa, za kupce postajajo zanimivi manjši kraji. Analiza, ki so jo pripravili na podlagi podatkov italijanske davčne agencije in statističnega urada Istat, kaže, da so med letoma 2019 in 2025 največjo dinamiko beležili prav manjši kraji in občine zunaj večjih urbanih središč.

V občinah, ki niso sedeži provinc, se je število kupoprodajnih poslov povečalo za 32,7 %, medtem ko se je število poslov v provincialnih prestolnicah povečalo za 15,5 %. Še izrazitejši je trend v najmanjših krajih: tam so transakcije narasle za 42,3 %, medtem ko sta Milano in Rim – mesti sta bili dolgo osrednji točki italijanskega nepremičninskega trga – zabeležila le 5,9‑odstotno rast.

Po ocenah ne gre za kratkoročen pojav, temveč za strukturno spremembo, ki se je utrdila po pandemiji. Kombinacija dejavnikov je preusmerila povpraševanje: visoke cene v velikih mestih, dražji krediti, razširjeno delo na daljavo ter možnost ugodnejšega nakupa stanovanj v manjših okoljih.

Lani so prav najmanjši kraji ustvarili več kot polovico celotne rasti kupoprodajnih poslov v Italiji, kar potrjuje, da so postali najživahnejši segment trga.

Analiza torej potrjuje, da se italijanski nepremičninski trg postopoma decentralizira. Kupci iščejo dostopnejše, mirnejše in prostorske rešitve zunaj velikih mest, kar spreminja tradicionalne vzorce povpraševanja. Manjši kraji, ki so bili nekoč obrobni del trga, so postali ključni nosilci rasti, medtem ko se velike metropole soočajo z upočasnitvijo, ki je posledica visokih cen, omejene ponudbe in spremenjenih življenjskih navad.