Oglaševane cene stanovanj niso realne

Kupci na javnih dražbah za stanovanja v Ljubljani praviloma ne dosegajo cen iz oglasov, temveč plačajo od pet do 16 odstotkov manj. Povprečna oglaševana cena za več kot 20 let stara dvo- do štirisobna stanovanja znaša 5630 evrov na kvadratni meter, pri dejanskih poslih pa so cene praviloma nižje, zlasti pri večjih stanovanjih, piše Delo.

To potrjujeta tudi dve nedavni javni dražbi v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je na Prulah prodajala 81,5 kvadratnega metra veliko stanovanje v bloku iz leta 1958, prenovljenem leta 2012. Čeprav si je nepremičnino ogledalo šest interesentov, sta varščino vplačala le dva dražitelja. Najvišja ponudba je znašala 397.320 evrov oziroma 4875 evrov na kvadratni meter, kar je bilo le dva odstotka nad izklicno ceno. Kupec bo moral plačati še dvoodstotni davek na promet nepremičnin.

Druga dražba je potekala prek portala Sodnedrazbe.si v okviru izvršilnega postopka. Predmet prodaje je bilo dvosobno stanovanje v Novih Jaršah, veliko 59,6 kvadratnega metra. Sodni cenilec ga je ocenil na 249.800 evrov, izklicna cena pa je znašala 240.000 evrov. Varščino so plačali štirje dražitelji, nihče pa si stanovanja predhodno ni ogledal. Po petih dvigih ponudb je bila nepremičnina prodana za 252.000 evrov oziroma 4228 evrov na kvadratni meter. Tudi v tem primeru bo kupec plačal še davek na promet nepremičnin.

Obe stanovanji sta bili tako prodani za manj kot 5000 evrov na kvadratni meter, kar je pod medianino vrednostjo rabljenih stanovanj v Ljubljani. Geodetska uprava je za leto 2025 mediano ceno določila pri 5050 evrih na kvadratni meter, medtem ko podatki statističnega urada kažejo stagnacijo oziroma rahlo znižanje cen rabljenih stanovanj.

Po besedah direktorice podjetja Arvio Ajde Kaluža se razlika med oglaševanimi in doseženimi cenami razlikuje glede na velikost stanovanja. Pri stanovanjih do 45 kvadratnih metrov znaša približno šest odstotkov, pri velikosti med 45 in 65 kvadratnimi metri okoli pet odstotkov, pri večjih stanovanjih pa naraste na približno 16 odstotkov. To pomeni, da imajo kupci predvsem pri večjih nepremičninah še vedno precej prostora za pogajanja, čeprav javne dražbe zaradi večje konkurence danes praviloma vodijo do bolj realnih tržnih cen kot nekoč.