Se v Slovenijo vrača KBC in kaj bi Belgijci kupili tokrat?

Vodstvo belgijske KBC je po naših informacijah v neformalnem pogovoru pred nekaj tedni izrazilo interes za vrnitev na slovenski trg. Izrazili naj bi interes za lastniški vstop v skupino Sava Re, a pod pogojem pridobitve lastništva tudi v kakšni od slovenskih bank.

Zanima jih NLB, kjer so pred leti že bili solastniki.

V KBC smo vprašali, ali razmišljajo o lastniškem vstopu v skupino Sava Re ter o morebitni ponovni vrnitvi v bančni sektor v Sloveniji ter ali so o tem že potekali kakšni neformalni pogovori, s kom in kdaj.

Odgovor, ki so nam ga poslali, je kratek.

»Splošno pravilo KBC je, da ne komentira tržnih špekulacij ali govoric o prevzemih. Naše osrednje delo ostaja izvajanje strategije na naših ključnih trgih. Čeprav nenehno ocenjujemo priložnosti, ki so skladne s to strategijo, posameznih tržnih govoric ne komentiramo,« so nam sporočili iz Bruslja.

KBC je belgijska bančno‑zavarovalniška skupina, ena največjih finančnih institucij v Belgiji in pomemben igralec v srednji ter vzhodni Evropi. Gre za univerzalno finančno skupino, ki združuje bančne storitve, zavarovalništvo, upravljanje premoženja in investicijske storitve.

Prihodnost bo prinesla spremembe zaradi dogajanja zunaj meja Slovenije

Republika Slovenija ima v NLB četrtinski lastniški delež. Vodi jo Blaž Brodnjak (na sliki). Foto: NLB

Skupina Sava Re in NLB sta pravzaprav majhna igralca na evropskem bančno - zavarovalniškem trgu; sta pa lahko zanimivi tarči za tuje investitorje iz branže. Kot smo pisali nedavno, se ob KBC kot interesent za omenjeno zavarovalniško skupino omenja tudi nemški Allianz in hrvaški lastnik, ki pa ga je pri povečevanju deleža v Savi Re ustavila Agencija za zavarovalni nadzor. Zadeva je zdaj na sodišču.

Spomnimo, hrvaški lastniki naj bi namreč prek fiduciarnih računov in povezanih družb prikrito zbrali skoraj 30 odstotkov delnic Save Re, Agencija za zavarovalni nadzor pa jim je zaradi kršitev prepovedala glasovalne pravice, ki so zdaj zamrznjene in odredila ukrepe.

Agencija je novembra lani hrvaškim družbam Adris grupa, Croatia osiguranje in Erste kot skupnim lastnikom 23,89 odstotka delnic Save Re med drugim naložila, naj prodajo delnice, ki presegajo 20-odstotni delež. Sodišče je zadržalo izvajanje odločbe v tem delu. Marca je bilo javnosti sporočeno, da se je zoper odločbo trojica podjetij, ki po presoji agencije za zavarovalni nadzor predstavljajo skupnega hrvaškega lastnika Save Re, vložila tožbe v upravnem sporu in predlog za izdajo začasne odredbe.

»V vmesnem času na zadevi ni bilo nobenih sprememb,« so nam povedali na agenciji za zavarovalni nadzor.

Glede na dogajanje in konsolidacije, ki potekajo v tujini (trenutno poteka na primer tudi poskus prevzema nemške Commerzbank s strani skupine UniCredit), sogovorniki poudarjajo, da »malčki« kot sta slovenska zavarovalniška skupina Sava in NLB z bilančno vsoto dobrih 30 milijard evrov v prihodnje - ne glede na morebitne želje njihovih vodstev - dolgoročno ne bodo mogli ostati samostojni. 

Konkretne prodaje se že napovedujejo

Razmisleki o morebitnih lastniških premikih se porajajo tudi zaradi predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu in spremenjeni strategiji upravljanja državnega premoženja, ki mu bo sledila. 

O tem, da se bo država iz nekaterih naložb umaknila, je precej konkretno govoril na prvi seji strateškega sveta za gospodarstvo tudi nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, zdaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za upravljanje državnega premoženja. 

Minister za finance Andrej Šircelj za Info360 ni želel razkriti, kakšno mnenje ima glede ohranjanja lastniškega deleža države v NLB in Sava Re. Z ministrstva, ki ga vodi, pa so nas spomnili, da bodo »vprašanja glede razvrstitve naložb in deležev države v posameznih družbah celovito obravnavana v okviru priprave nove strategije upravljanja naložb sklada, ki jo bo sklad pripravil najpozneje v petih mesecih po uveljavitvi zakona, sprejel pa jo bo državni zbor najpozneje v sedmih mesecih«.

Zato v tej fazi na ministrstvu ne bi v naprej določali morebitnih sprememb kategorij posameznih naložb ali deležev države v posameznih sektorjih, vključno s turizmom, bančništvom in zavarovalništvom, saj bo to predmet strokovne presoje v okviru priprave nove strategije upravljanja naložb sklada.

Belgijska banka KBC je v lastniško strukturo NLB prvič sicer vstopila leta 2002 in pridobila 34-odstotni lastniški delež. Iz Slovenije se je umaknila marca 2013. Takrat je belgijska skupina prodala svoj preostali delež v NLB Republiki Sloveniji. S tem je izpolnila zahtevo evropske komisije, da se mora zaradi lastnih finančnih težav in posledično prejetju visoke državne pomoči umakniti iz nestrateških naložb, tudi iz lastništva NLB. Tako se je izognila tudi sanaciji NLB decembra 2013, ko smo davkoplačevalci banko sanirali s pol drugo milijardo evrov.