side-text
Slovenija, Ljubljana, 12.05.2026, 12. Maj 2026.Skupna novinarska konferenca predstavnikov sindikalnih central o aktivnostih po sprejetju zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije,politika

Slovenija, Ljubljana, 12.05.2026, 12. Maj 2026.
Skupna novinarska konferenca predstavnikov sindikalnih central o aktivnostih po sprejetju zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije,politika

Gospodarstvo

Šefi sindikatov se bojijo, da bodo člani zdaj razmislili, ali delajo zanje ali za politiko

SDS in NSi predlagata, da se iz zakona o delovnih razmerjih črta obveznost delodajalca, da na zahtevo sindikata izvaja obračun in nakazovanje sindikalne članarine za tiste, ki hočejo biti člani sindikata. Odpravil bi se torej avtomatični odtegljaj od plače za sindikat.

Če bo to sprejeto, bodo morali sindikati sami organizirati, da jim ljudje plačajo članarino, pišejo Finance in analizirajo posledice. Sindikati bodo torej izenačeni z vsemi drugimi subjekti, ki ponujajo in prodajajo storitev in bodo torej morali prevzeti tveganje odpovedi, izstopov in neplačil ter aktivno pobirati članarino pri svojih članih.

Koliko članov bodo izgubili, ni mogoče natančno napovedati. Tega, da se bodo ljudje še enkrat odločali, ali se jim splača biti član sindikata, in se vprašali, kaj za to dobijo, se pa vodstva sindikalnih central očitno bojijo.

To je politični obračun s sindikati, so ocenili na Financah, a ta ukrep pomeni hkrati tudi konec nasledstva socializma in zakonske pozitivne diskriminacije sindikata. To je normalizacija poslovnega odnosa med sindikatom in članom – stranko sindikata.

Pri tem pa je pomembno dejstvo, da točnega in verodostojnega podatka o tem, koliko je članov slovenskih sindikatov - ni. 

Po podatkih sindikatov je članov dobrih 200 tisoč. Po eni od analiz je bil leta 1992 v Sloveniji delež aktivno zaposlenih, ki so bili člani sindikata, v vseh zaposlenih, ki so lahko vstopili v sindikat, 66-odstoten. Leta 2000 je bil 47-odstoten, leta 2019 pa 21-odstoten.

Delež članov sindikatov z osnovnošolsko izobrazbo je upadal hitreje kot delež takšnih oseb v splošni populaciji, medtem ko je delež članov z višjo oziroma visoko izobrazbo rasel hitreje kot v splošni populaciji. 

»Države, ki jih ne preveva duh socializma, nimajo zakonskega določila, da mora delodajalec na zahtevo sindikata organizirati – izvajati obračun in avtomatično od plače nakazovati članarino za sindikat. To je tipičen ostanek socializma, ko članstvo v sindikatu ne članarina za sindikat nista bila prostovoljna, temveč skorajda obvezen prispevek,« še pišejo Finance.

V normalnih državah je razmerje članstva med zaposlenim in sindikatom poslovno razmerje zgolj med tema dvema – od članstva do plačila članarine. Podjetja velikokrat sploh ne vedo, kdo je član sindikata. Kot ne vedo, v katero cerkev zaposleni hodi.