Tudi Slovenske železnice bodo zaradi stečaja Grantrana potegnile kratek konec: med upniki sta namreč tudi njeni odvisni družbi Fersped in VV-Log.
Podjetje Grandovca, ki je izdajalo račune za fiktivne posle na Železnicah, v stečaju
Podjetje Grantran, ki ga lastniško obvladuje Martina Zrnec (partnerka podjetnika Antona Grandovca), je od srede v stečaju, saj je bil postopek prisilne poravnave ustavljen. Grantran od septembra 2025 zamuja s plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini približno 68.000 evrov ter prispevkov za zdravstveno zavarovanje v višini približno 34.000 evrov.
Upniki morajo v treh mesecih po objavi začetka stečajnega postopka prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji dan roka je 6. avgust 2026.
Grantran je podjetje, ki je bilo glavno v aferi fiktivni posli v skupini Slovenske železnice, ki jo vodi Dušan Mes.
Spomnimo. Dean Peršić, nekdanji direktor odvisnih družb Slovenskih železnic Ferspeda in VV-Loga je v podpisani izjavi 24. septembra 2024, priznal, da je izdajal potrdila, s katerima sta se družbi, ki ju je vodil, zavezali plačati neobstoječe terjatve v skupni višini milijona evrov upnikoma Grantran, d.o.o in Avtoprevozništvo Anton Grandovec.
Grantran je imel v postopku prisilne poravnave, o čemer smo poročali včeraj, 146 upnikov, ki so skupaj prijavili za 26.665.929,00 evra terjatev.
Največji upnik je podjetje Grad.In - bratov Brinšek, ki terja 6.370.041,53 evra. Sledijo še naslednji večji upniki: Fersped (5,1 milijona evrov), Emona Invest (1,4 milijona evrov), B in B Fin - bratov Brinšek (1,4 milijona evrov), VV-Log (1,2 milijona evrov). Koliko denarja bodo upniki izgubili, bo torej znano po zaključku stečajnega postopka.
Stečajni upravitelj je Leon Benigar Tošić, ki je vodil že postopek prisilne poravnave.
Glavni razliki med stečajem in prisilno poravnavo glede poplačila upnikov
Pri stečaju se dolžnikovo premoženje proda, iz kupnine pa se upniki poplačajo po zakonskem vrstnem redu. Pogosto dobijo le del terjatev, odvisno od stečajne mase. Pri stečaju gre praviloma za enkratno ali postopno poplačilo iz unovčenja premoženja, nato pa dolžnik običajno preneha obstajati.
Pri prisilni poravnavi se upniki vnaprej strinjajo (oziroma jim je potrjen načrt), da bodo prejeli samo določen delež terjatev ali pa z odloženim rokom plačila, da lahko podjetje nadaljuje poslovanje.
