Danes je fantastičen dan ... Za isti denar smo dobili dve cevi. Lahko smo ponosni.« To so besede premierja Roberta Goloba ob marčnem slovesnem »odprtju« drugega tira. Foto: Tomaž Primožič/F.A.Bobo
Začenja se delitev »kolača« vzporednega drugega tira
Več kot 24 milijonov za projektno dokumentacijo levega tira, ki bo namenjen potniškim vlakom.
Kako je mogoče, da je družba 2TDK za projektno dokumentacijo levega tira odštela toliko denarja? Gre za tir, ki je vzporeden drugemu tiru, za katerega je bila ta že narejena. Ali smo davkoplačevalci račun plačali dvakrat? Gradnja naj bi se pričela prihodnje leto, prvi vlaki pa naj bi po novi progi zapeljali tri leta kasneje.
Po sagi s »prvim drugim« tirom, 27-kilometrsko železniško progo med Divačo in Koprom v vrednosti milijarde evrov, bo kmalu na vrsti gradnja njemu vzporednega tira, ki je približno enake dolžine in poteka po približno enaki trasi. Prav mogoče je, da niti pri tem projektu ne bo šlo vse gladko, spremljali ga bodo visoki stroški.
Že sama izdelava projektne (in okoljske) dokumentacije, ki vsebuje geološko-geomehanske raziskave, izdelavo projekta za izvedbo (PZI) z vsemi načrti ter projektantski nadzor v času gradnje, je stala 23.804.283 evrov brez DDV. V delu, ki se nanaša na pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), je zanjo poskrbel konzorcij družb Elea iC, IRGO Consulting in SŽ-Projektivno podjetje. Izbrali so ga na javnem mednarodnem razpisu, pojasnjujejo v družbi 2TDK.
Naši viri iz vrst gradbene stroke opozarjajo, da ta znesek ni dokončen. Pri izdelavi dokumentacije namreč ne sodeluje zgolj omenjeni konzorcij, ampak tudi »hišni« inženir DRI (znesek njihovega svetovanja ni znan), podjetji Lineal in Bexel (strošek 525.300 evrov + DDV) v funkciji BIM nadzornika v fazi DGD in PZI ter podjetji Geoportal in Promico (strošek 1.048.950 evrov + DDV) v funkciji strokovnega pregleda projektne dokumentacije.
Strošek projektne dokumentacije za »prvi drugi tir« je bil nekaj manj kot 17,5 milijona evrov brez DDV.
Projektna in druga dokumentacija je namenjena pridobitvi pogojev, mnenj, gradbenega dovoljenja, prijavi začetka gradnje, izvedbi gradnje, pridobitvi uporabnega dovoljenja in evidentiranju ter uporabi objekta, opredeljuje gradbeni zakon. Glede na namen uporabe se razvršča na dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP), za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), za izvedbo gradnje (PZI), za odstranitev (PZO) in izvedenih del (PID).
Portal javnih naročil kaže, da je trenutno finančno realiziranega 17,4 odstotka pogodbe o izdelavi projektne in okoljske dokumentacije.
Kakšen delež investicije gre za dokumentacijo
Skupna investicijska vrednost projekta je sicer 430,2 milijona evrov brez DDV, pravijo na 2TDK.
Naši sogovorniki iz vrst inženirske stroke trdijo, da je vrednost projektne dokumentacije običajno do dva odstotka vrednosti celotnega projekta – kar bi v tem primeru pomenilo 8,6 milijona evrov.
Na primeru drugega drugega tira ta znaša malce več kot 5,5 odstotka.
Medtem analiza Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije za projekte, ki so bili izvedeni na osnovi natečajev med letoma 2009 in 2021, kaže, da je projektna dokumentacija v teh primerih znašala 5,45 odstotka celotnega stroška gradnje.
Prav mogoče je, da se bo primer znašel tudi pod lupo novih nadzornikov 2TDK, ki jih je Janševa vlada imenovala 6. avgusta.
Dodajmo še, da je investicijski program v vrednosti 430 milijonov evrov maja letos sprejela Golobova vlada, ki je opravljala tekoče posle. Nova Janševa vlada pa je julija v normativni plan dela do konca leta uvrstila zakon o poroštvu države družbi 2TDK za najem posojil za izgradnjo vzporednega tira.
Razlika med prvim in drugim drugim tirom
Poraja se vprašanje, ali je tako visok znesek za pripravo projektne dokumentacije upravičen? Visok strošek 'drugega drugega tira', pri čemer prvi poteka vzporedno in je zanj projektna dokumentacija že narejena, na 2TDK utemeljujejo takole:
Ker pogodbi za projektiranje desnega in levega tira ne obsegata enakega nabora storitev, njunih pogodbenih vrednosti ni mogoče neposredno primerjati. Pogodba za vzporedni levi tir zajema bistveno širši obseg projektantskih storitev, saj vključuje celoten proces projektiranja, od priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja naprej.
Tudi naš sogovornik, strokovnjak za gradbeništvo, potrjuje, da neposredna primerjava stroškov projektiranja desnega in levega tira ni mogoča. Na izrecno zaprosilo za razlago stroškov projektne dokumentacije za vsak tir posebej, so nas na 2TDK napotili na Portal javnih naročil, kjer je skupno objavljenih kar 303 javnih naročil te družbe.
Njihove odgovore v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Medtem je zanimivo še to, da je bil znesek, ki so ga na 2TDK predvideli za stroške projektne dokumentacije in ki je bil označen kot poslovna skrivnost, skoraj identičen znesku, ki ga je zahteval izbrani konzorcij. Znašal je 98 odstotkov ocenjene vrednosti.
Komentiranja projekta se izogibajo
Za komentar poteka omenjenega projekta smo zaprosili vrsto poznavalcev gradbene in inženirske stroke, a so se vsi po vrsti zavili v molk. Bolj zgovoren je bil le Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor gradnje drugega tira železniške povezave med Divačo in Koprom. Zakaj meni, da je cena za projektno dokumentacijo tako visoka?
»Ker naša zakonodaja dovoljuje kartelno dogovarjanje.To govorimo že ves čas. Če narediš razpis in takorekoč veš, da bo samo en ponudnik – ki je lahko kartelno povezan – bo dal takšno ceno, kot se mu zdi primerna.«
Ob tem dodaja, da se na večino razpisov javi samo en ponudnik. Z njim se naročnik resda lahko pogaja, a na koncu mu mora plačati, kolikor zahteva. S to težavo se ne srečuje samo 2TDK, ampak vsi investitorji, zato je Bajec prepričan, da je treba spremeniti zakonodajo – še posebej v delu, ki se nanaša na sodelovanje zgolj enega ponudnika. K temu je v okviru sveta za civilni nadzor skoraj vsakega pol leta pozval vlado in s tem se je prav tako strinjal nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič, poudarja.
Na tej točki sta zato po Bajčevih besedah samo dve možnosti. Pogajanje 2TDK s ponudniki – kar lahko po najboljšem scenariju poceni zadevo za med 5 in 10 odstotkov – ali pa razveljavitev razpisa in priprava novega. To zadnje bi prineslo bolj ali manj enake rezultate, vendar bi podaljšalo rok gradnje, kar lahko ogrozi še črpanje evropskih sredstev. Do razveljavitve razpisa za vzporedni tir je sicer prišlo lani.
V projektnem svetu za civilni nadzor drugega tira so že leta 2021 izpostavljali, da bi bilo v času gradnje drugega tira hkrati smotrno izvesti nekatera dela za drugo progo. Leta 2023 so opozorili, da bo odločitev, da ju ne gradijo hkrati, državo stala vsaj 50 milijonov evrov.
Kako dojema vlogo državnih ustanov pri vsem tem? »Ukvarjajo se predvsem s formo – ali je bilo kaj narobe z obliko razpisa, ne pa z vsebino. Nihče ne želi zapletati položaja, saj bi potem moral prevzeti odgovornost za podaljšanje rokov. To pomeni, da če v razpisu ni kakšne formalne napake, vse gladko teče. Težava je tudi v tem, da zunanji projektanti težko konkurirajo na naših razpisih, saj jih čaka vrsta birokratskih ovir in stroškov,« je prepričan Bajec.
Zakon o javnih naročilih deluje povsod, razen pri investicijah. To so kompleksne zadeve, kjer so veliki interesi in veliki zneski. Sprememb si na institucionalni ravni dejansko ne želi nihče.
Dela na sporedu prihodnje leto
Razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila za izbiro izvajalca del vzporednega tira trenutno še pripravljajo, pravijo na 2TDK. Obvestilo o javnem naročilu za prvo fazo postopka bo predvidoma na voljo oktobra.
Kako bodo zagotovili čim večjo konkurenco prijavljenih ponudb ter preprečili negativne prakse iz preteklosti? Javno naročilo bo omogočilo čim širšo konkurenco, obljubljajo:
»Ponudnik bo izbran na podlagi transparentnega mednarodnega razpisa. Naročnik določenega števila prijav ali ponudb ne more zagotoviti, saj je odločitev o sodelovanju v domeni gospodarskih subjektov.«
Spominjajo, da je pri razpisu za gradnjo desnega tira najprej tekmovalo 29 ponudnikov. Ker je ta mednarodno prepoznan, zdaj pri gradnji vzporednega pričakujejo večje število prijav iz tujine, napovedujejo. Ali bodo tudi tokrat – tako kot v primeru prvega drugega tira – pogojevali znanje slovenščine za vodjo del, kar omejuje mednarodno konkurenco, niso odgovorili.
Denar za vzporedni tir bo prišel iz treh virov: 43,5 milijona evrov bo prispevala država, 252,4 milijona evrov posojila in 190 milijonov evrov nepovratna evropska sredstva, našteva Karin Jurman Marn s službe za odnose z javnostmi na infrastrukturnem ministrstvu. Trenutno pregledujejo vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so jo pripravili v 2TDK.
Gradnja naj bi se pričela prihodnje leto, prvi vlaki pa naj bi po novi progi zapeljali tri leta kasneje.
