Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji zrasla, v evrskem območju pa upadla

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji, merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom, je lani znašala 41,2 %. V primerjavi z letom prej se je vnovič povečala za 0,9 odstotne točke, v evrskem območju pa zmanjšala za 2,1 odstotne točke in dosegla 77,5 %.

Zadolženost slovenskih gospodinjstev je tako ostala precej manjša od povprečja evrskega območja.

Te podatke objavlja državni statistični urad ob dnevu 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja.

Gospodinjstva v Sloveniji so lani privarčevala 14,7 % razpoložljivega dohodka oziroma več kot predlani. Rast finančnih sredstev gospodinjstev je bila višja od rasti njihovih obveznosti, hkrati pa so bila kot rečeno zadolžena manj od povprečja evrskega območja.

Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev (t. i. izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev), preostali del pa namenijo varčevanju. Stopnja bruto varčevanja prikazuje, kolikšen delež svojega razpoložljivega dohodka gospodinjstva privarčujejo.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je zvišala za 2,9 odstotne točke na 14,7 %.

Po zadnjih podatkih Eurostata se je Slovenija po stopnji varčevanja vnovič uvrstila v sredino lestvice članic EU, za katere so podatki na voljo. Najnižjo je imela Italija (10,8 %), najvišjo pa Češka (19,2 %). Ta je v primerjavi s predhodnim letom prehitela Nemčijo, v kateri se je stopnja znižala z 20,0 % na 18,9 %. Delež v Sloveniji je bil za 0,4 odstotne točke večji od povprečja EU (14,3 %) in enak povprečju evrskega območja (14,7 %).

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji, ki vključujejo gotovino, vloge, delnice in druge finančne naložbe, konec lanskega leta znašala 96,1 milijarde evrov in se v primerjavi s predhodnim letom povečala za 8,9 milijarde evrov.

Vrednost lastniškega kapitala se je zvišala za 16,8 %, pri vlogah pa za 7,0 %. Zaradi izrazitejše rasti lastniškega kapitala se je spremenila tudi sestava finančnih sredstev, saj je delež delnic prvič presegel delež vlog in tako postal največji v sestavi. S tem so delnice in drug lastniški kapital zajemali največji delež v strukturi finančnih sredstev (37,3 %), sledili so bančne vloge (34,8 %), sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (10,7 %), gotovina (8,7 %) ter dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (4,9 %). Vrednost posojil je ostala nespremenjena (2,6 %).