Na Gen-i so se zavili v molk. Minuli teden so pojasnjevali transakcije, ki so zbudile pozornost medijev in hiteli napovedovati, da bodo primorani uporabiti vsa pravna sredstva v primeru nadaljnjih napačnih objav podatkov v zvezi z Gen-i v prenovljeni aplikaciji protikorupcijske komisije Erar. Zdaj pa od njih ni mogoče dobiti odgovora na vprašanje, ali bodo vztrajali pri svoji zahtevi za presojo ustavnosti enega od členov zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki govori o objavi podatkov o njihovih denarnih tokovih.

V podjetju so v minulih dneh v zvezi s svojo zahtevo za presojo ustavnosti pojasnjevali, da se bojijo, da bi lahko javne postale tudi plače nekaterih zaposlenih, ki niso vodstveni kadri, kar da bi družbi povzročilo nepopravljivo škodo.

Zaman smo čakali tudi na odgovor, ali oziroma katera odvetniška pisarna je za njih spisala pobudo za oceno ustavnosti, s katero bi preprečili zagon prenovljene aplikacije Erar.

Pobuda za oceno ustavnosti je namreč očitno povsem neutemeljena. Predlog za začasno zadržanje pa je ustavno sodišče že zavrnilo.

Dr. Avbelj: Ignoriranje ustavnega sodišča vodi v razkroj pravne države 

Pobudo za ustavno presojo sta kritično ocenila pravosodno ministrstvo in vlada ter tudi parlamentarna zakonodajno pravna služba.

Če povzamemo mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora: dejstvo je, da člen, ki ga skozi zahtevo o ustavni presoji »napada« Gen-i, sploh ne posega neposredno v njegov pravni položaj. S tem pa tudi ni podan pravni interes za vložitev pobude. In če pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude, se pobuda zavrže - in to parlamentarni pravniki v svojem mnenju tudi predlagajo ustavnemu sodišču.

Zaradi zavlačevanja s sklicem odbora za pravosodje, ki ga vodi poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, pa državni zbor ne bo v 60-dnevnem roku sprejel mnenja oziroma odgovoril ustavnemu sodišču glede pobude Gen-i za oceno ustavnosti. 

Dobra parlamentarna praksa in spoštovanje postopkov pred ustavnim sodiščem, ki so del sistema pravne države iz drugega člena ustave, veleva, da se državni zbor aktivno odzove na tovrstne pozive ustavnega sodišča, opozarja ustavni pravnik dr. Matej Avbelj. 

»Sankcije za neodziv ni in državni zbor tako večkrat ravna. Je pa to razdiralno z vidika delovanja pravne države in spoštovanja sodišč. Če najvišje predstavniško telo države ignorira ustavno sodišče, ni nobenega razloga, da bi običajni državljani ravnali drugače. In tako tudi je. In ker je tako, je krog razkroja slovenske pravne države sklenjen. Pomenljivo je, da tako ravna oblast, ki je obljubljala vzpostavitev vladavine prava,« komentira Avbelj.

V Gibanju zaskrbljeni nad KPK, ustavno sodišče pa ignorirajo

Gen-i, spomnimo, zahteva ustavno presojo 75.b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa objavo podatkov o transakcijah oziroma o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja. 

V petek bodo sicer o pobudi za ustavno presojo trgovca z elektriko, ki ga je dolga leta pred vstopom v politiko vodil Robert Golob, razpravljali na izredni seji državnega zbora. Izredno sejo je zahtevala SDS. Zakaj? Razlog je zavlačevanje predsednice odbora za pravosodje - ustavno sodišče je namreč državni zbor že 8. januarja pozvalo, naj se v sedmih dneh izreče o predlogu za začasno zadržanje te pobude. Grgurevič je nujno sejo odbora sklicala za 13. januar, a jo nato preložila za nedoločen čas. Do 25. februarja tako seje ni bilo. Zdaj pa je sklicana izredna seja odbora za jutri, vendar bo zaradi poteka roka za odgovor ustavnemu sodišču brezpredmetna.

Koalicija pričakovano ne bo podprla priporočil, ki jih za petkovo izredno sejo predlaga SDS. V Gibanju Svoboda pa posebej poudarjajo svojo zaskrbljenost zaradi ugotovljenih napak v delovanju aplikacije Erar, ki prikazuje transkacije v zvezi s porabo javnega denarja.

»Težave z aplikacijo načenjajo ne le verodostojnost tega orodja, ampak tudi ugled njegovega upravljavca (torej Komisije za preprečevanje korupcije oziroma KPK, op. a.)," poudarjajo v Svobodi. 

KPK: Transparentnost zmanjšuje korupcijska tveganja 

Dejstvo je, da je proaktivna transparentnost delovanja javnega sektorja eden od načinov preprečevanja korupcije ter da odprtost in transparetnost tudi OECD šteje za enega od nosilnih stebrov demokracije.

KPK pred parlamentarnim dogajanjem ta teden poudarja, da podatke o transakcijah subjektov, kot je Gen-i (družb v 100-odstotni državni lasti), pridobivajo na podlagi določb zakona o dostopu do informacij javnega značaja v že anonimizirani obliki, in ne na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na katerega se sklicuje Gen-i v svoji pobudi za ustavno presojo.

»Glede objave podatkov fizičnih oseb po 75.b členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa je že zakonodajalec opravil test sorazmernosti s tem, ko je določil, kateri podatki se lahko javno objavijo, saj gre za ukrep, s katerim se zmanjšuje korupcijsko tveganje, hkrati pa se z javno objavo podatkov krepi transparentnost porabe javnih sredstev,« so še opozorili.