Vrhovno sodišče je po naših informacijah zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Igor Bavčar, osamosvojitelj ter nekdanji politik in gospodarstvenik.

To pomeni, da obsodba v zadevi Istrabenz obstane, da odškodnine za prestano zaporno kazen ne bo, prav tako pa ostane tudi njegov poldrugi milijon evrov težak dolg do države.

Igor Bavčar odločitve vrhovnega sodišča še ne komentira, odzval se bo , ko bo o tem tudi uradno obveščen

Evropsko sodišče pritrdilo Bavčarju

Spomnimo, Igor Bavčar, ki je med letoma 2002 in 2009 vodil Istrabenz, je v letu 2023 - po 80 odstotkih prestane zaporne kazni - predčasno odkorakal na svobodo.

Tistega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji: presodilo je, da je nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič leta 2016 s svojo izjavo na komercialni televiziji POP TV, da bodo letele glave, če bo Bavčarjev primer na sodišču zastaral, kršil domnevo nedolžnosti. Klemenčič je sporno izjavo dal ob posnetkih, ki so kazali Bavčarja pri igranju košarke, čeprav naj bi bil po besedah kardiologinje Metke Zorc na smrt bolan in zato ni zmogel prestajanja dosojene zaporne kazni.

ESČP je Bavčarju pritrdilo in presodilo, da je Klemenčičeva izjava implicirala Bavčarjevo krivdo ter povzročila odziv sodišč in slovenske vlade.

»S tem je bila v postopku kršena domneva nedolžnosti,« so takrat zapisali pri ESČP.

Slovenija je morala Bavčarju plačati 10.000 evrov za škodo in še 6.000 evrov za stroške, pri čemer ta znesek po naših informacijah ni bil nakazan na račun odvetniške pisarne Čeferin, ki ga je zastopala. Zahteval je sicer 1,4 milijona evrov. 

Na državnem odvetništvu so za Info360.si povedali, da so mu dosojeno odškodnino izplačali maja lani.

Bavčar ima milijonski davčni dolg 

Ker je Bavčar davčni dolžnik - to je razvidno s spletne strani Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) - bi lahko sklepali, da je večina odškodnine šla za poplačilo njegovega davčnega dolga. A temu ni tako, saj so odškodnine, ki jih prisodi ESČP zaradi kršitve človekovih pravic, predmet posebne obravnave in država z davčno izvršbo vanje ne sme poseči zaradi lastnega dolga do pritožnika.

Bavčar je na seznamu tistih neplačnikov, ki Fursu dolgujejo od enega do deset milijonov evrov.

Po sodbi ESČP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in  nadaljeval boj s slovenskimi sodnimi mlini

Zahteva za varstvo zakonitosti je pravno sredstvo, ki ga lahko vloži stranka v postopku, če meni, da je bila v postopku kršena zakonitost. Vložitev zahteve je Bavčar sicer že napovedal, ko je ob razsodbi ESČP izjavil, da je »od samega začetka zatrjeval, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. Evropsko sodišče nam je pritrdilo – sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito.«

Bavčar je tudi ocenjeval, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja.

Kaj pa davčni dolg?

Bavčar je bil v zadevi Istrabenz pravnomočno obsojen na pet let zapora, ker je leta 2007 v verigi transakcij s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza »opral« 24,3 milijona evrov. Leta 2011 so sicer dacarji Bavčarju odmerili 3,5 milijona evrov dohodnine, kolikor naj bi dolgoval državi zaradi posla s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza. V kazenski zadevi Istrabenz je sodišče ugotovilo za 18 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.

Del zneska je poravnal, vsega pa ne; neuradno mu je ostalo za 1,6 milijona evrov davčnega dolga. 

Po javno dostopnih podatkih ima Bavčar registriran status samostojnega podjetnika, ukvarjal pa naj bi se s podjetniškim in poslovnim svetovanjem. Letna poročila kažejo, da uradno prihodkov za to dejavnost ne prejema.