Pred dobrim tednom je največja komercialna televizija PopTV razkrila, da je premier Robert Golob skupaj s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v istrski hiši poslovneža Tomaža Subotiča. Afera se zdi kot zrcalna slika afere izpred štirih let, je v kolumni za Delo zapisal Luka Lisjak Gabrijelčič. Med aferama pa so po njegovem mnenju nekatere razlike - in vse gredo v škodo Roberta Goloba. Če je bil Janez Janša v času, ko se je vkrcal na barko pomembnega dobavitelja v zdravstvu, v opoziciji, je bil Golob med dopustovanjem v poslovneževi vili na čelu vlade. Zgodbi pa povezuje le to, da so informacije o obeh zadevah prišle v medije ob ločitvenem postopku nekega para. 

Janša in dobavitelj sta takrat zagotavljala, da je bilo srečanje na dalmatinskih obalah naključno, poslovneževo vabilo Janši na ogled njegove barke pa odraz splošne vljudnosti.

Tudi Ribič gostil Goloba

Nekaj podobnega se je očitno zgodilo tudi Robertu Golobu. Andrej Ribič, ki je v času njegove vlade postal predsednik uprave Darsa, vodil pa je volilno kampanjo Gibanja Svobode za zadnje državnozborske volitve, je namreč za Info360 priznal, da ga je na jadrnici obiskal Golob. Zgodilo se je na hrvaškem Dugem otoku, z jadrnico so se malce zapeljali in na njej obedovali. 

Bo češki poslovnež vključen v obrambne posle?

Po izbruhu afere Karigador so se pojavila ugibanja, ali Subotič v prihodnjih mesecih kot pomemben lastnik Uniorja in železarne Štore Steel pričakuje kakšne protiusluge. Subotič zanika, da bi se iz katere družbe nameraval lastniško umakniti. Ni pa nepomembno dejstvo, da je v enem od intervjujev povedal, da bo Štore Steel v prihodnje sodeloval tudi z obrambno industrijo, ki jo želi krepiti Slovenija. V pripravi je načrt povečevanja obrambnih izdatkov, pri katerem bo imel verjetno pomembno vlogo tudi SDH ter svetovalec predsednika uprave Damir Črnčec. 

Subotič je lastnik skoraj polovice družbe pooblaščenke Železar, ki ima petinski delež v družbi Štore Steel, ta pa je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja. Železar in tudi Subotič osebno sta solastnika Uniorja. Unior pa ima v lasti skoraj 30 odstotkov Štore Steel.  

Golob Subotiču »očistil« nadzorni svet? 

Na dan medtem prihaja vse več informacij o časovnem poteku dogodkov, povezanih z odnosom med Golobom in Subotičem. Mnenje, ali gre za zlorabo oblasti, si je mogoče ustvariti tudi ob poznavanju njihovega sosledja.

Oddaja nacionalne televizije Tarča je pred prazniki nadaljevala zgodbo »afera Kadigador«, v kateri so objavili sporočilo z dne 18. marca 2023, ko je poslovnež predsedniku vlade napisal, da ima v nadzornem svetu Uniorja zvezane roke in da si ob dobičku podjetja ne more izplačati dividend zaradi članov nadzornega sveta iz časov Janševe vlade.

Kmalu po tem sporočilu v zvezi s sestavo nadzornega sveta Uniorja se je Robert Golob 28. maja 2023 Subotiču zahvaljeval za fantastične dni, ki jih je s Tino Gaber in njeno prijateljico Pino Weisseisen, ki je zdaj zaposlena kot svetovalka v premierjevem kabinetu, preživel v Subotičevi obmorski hiši v Karigadorju. 

Ni minilo dolgo od teh fantastičnih dni, ko je skupščina Uniorja, v kateri ima Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Žiga Debeljak, človek iz najožjega Golobovega kroga, odpoklicala dva za Subotiča moteča nadzornika »iz časa prejšnje vlade«. Na skupščini Uniorja so delničarji odpoklicali Francija Doverja in Andrejo Potočnik. 

V SDH so za Info360 zatrdili, da vsa glasovalna stališča za vse skupščine družb samostojno potrjuje uprava SDH, ki jo vodi Žiga Debeljak, eden od najožjih sodelavcev Goloba.

Državna SDH in Kapitalska družba imata skupaj skoraj 45-odstotni lastniški delež; skupaj s Subotičem tako obvladujejo Unior. 

Hude kršitve na trgu vrednostnih papirjev

Kot izhaja iz odločbe regulatorja trga vrednostnih papirjev, je Subotič 31. marca 2023 v svojem imenu in za svoj račun prodal 98 delnic Uniorja, v imenu in za račun podjetja Intertrade CS A.S. iz Prage pa je, kot njen takratni zakoniti zastopnik, prodal 4.052 delnic tega zreškega podjetja.

Z delnicami je kot nadzornik Uniorja trgoval v tako imenovanem zaprtem obdobju, tik pred objavo letnega poročila za leto 2023, ki je bila napovedana za 21. april 2023.

Trgovanje z delnicami v zaprtem obdobju je lahko kaznivo dejanje, saj je lahko povezano s tržno zlorabo in trgovanjem z notranjimi informacijami, kar je prepovedano.

Zaprto obdobje se običajno nanaša na čas pred objavo pomembnih finančnih informacij podjetja, ko osebe z notranjimi informacijami (vodstvo podjetja, člani nadzornega sveta in drugi notranji deležniki), ki še niso javno objavljene, ne smejo trgovati z delnicami podjetja. Zaprto obdobje običajno nastopi pred objavo pomembnih finančnih poročil ali drugih informacij, ki bi lahko vplivale na ceno delnic, njegov namen pa je preprečiti tržno zlorabo in nepošteno trgovanje, saj bi notranji deležniki lahko izkoristili prednost informacij, ki jih širša javnost še ne pozna.

Kakšen prekršek je to? Sogovornik, ki ne želi biti imenovan, je pa v preteklosti vodil Agencijo ta trg vrednostnih papirjev (ATVP), opozarja, da je prodajanje delnic oseb, ki so imetniki notranjih informacij, v zaprtem obdobju huda kršitev pravil. Subotiča je ATVP sicer oglobila dvakrat; zadeva je zdaj na upravnem sodišču. Poslovnež nam je zatrdil, da se je prekršek zgodil, ker naročila za prodajo delnic ni mogel preklicati, saj je bil v bolnišnici. 

V tovrstnih primerih gre običajno za sum kaznivega dejanja insajderskega trgovanja, za kar je zagrožena zaporna kazen. Običajno je v takih primerih ATVP podala ovadbo na policijo in tožilstvo, žal pa je v praksi tako, da kljub številnim tovrstnim primerom v Sloveniji še ni bil nihče obsojen. Pa ne zaradi tega, ker bi bili nedolžni, temveč zaradi načina delovanja tožilcev in pravosodja, še ugotavlja naš sogovornik.

Korporativni pravnik Borut Bratina je do primera Subotič kritičen. Ocenjuje, da bi morala merila »fit&proper«, ki veljajo za nadzornike gospodarskih družb, ki jih upravlja SDH, veljati tudi za člane svetov zavodov, ki jih imenuje vlada. 

Subotič v tesnih stikih tudi s šefom Darsa

Ob klicih sinu Svenu je imel Subotič očitno tudi živahno komunikacijo z Andrejem Ribičem. 

Subotič je, kot je zapisal v odstopni izjavi zaradi zdravstvenih razlogov, kot nadzornik Uniorja po »drami« julija 2023 odstopil. Vlada pa ga je imenovala v sveta zavodov dveh bolnišnic. V svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je bil imenovan 8. junija 2023, septembra 2022 pa v svet Splošne bolnišnice Celje.  

Nova merila za člane svetov in napadi na KPK

Tamara Kozlovič, poslanka Gibanja Svoboda in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo, ob tej zgodbi poudarja pomen novele zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri bodo poslanci po vetu državnega sveta ta teden odločali znova. Novela prinaša tudi nove opredelitve za člane svetov zdravstvenih ustanov, s katerimi želijo zvišati standarde in kompetence.

V opredelitvah je med drugim zapisano, da lahko člani svetov zavodov postanejo samo osebe, ki jih odlikuje osebna integriteta in osebna etičnost ter zanje protikorupcijska komisija ni pravnomočno ugotovila kršitev integritete.  

Protikorupcijska komisija sicer poleg zastojnkarskega dopustovanja predsednika vlade v Karigadorju presoja tudi kršitev inegritete, ki jo je prijavila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar zaradi nedovoljenega izvajanja pritiskov nanjo in druge zaposlene na notranjem ministrstvu.

Medtem pa se v medijih pod vplivom Golobovega kroga že začenjajo napadi na protikorupcijsko komisijo, ki bo presojala domnevno kršitev integritete predsednika vlade, in tudi napadi na kritične novinarje komercialne televizije, ki so obdelovali afero Karigador.