
Aktualno
Razkrivamo davčno stopnjo, po kateri bi minister obdavčil nepremičnine
Koalicija je napovedovala obdavčitev premoženja in progresivno obdavčitev druge, tretje in vseh naslednjih nepremičnin. Izhodišča za nepremičninski davek, ki jih razkrivamo, pa so drugačna.
Predstavniki ministrstva za finance koaliciji predstavljajo izhodišča za pripravo zakona o davki na nepremičnine. Vlada bo o njih razpravljala v ponedeljek.
Na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so v izhodiščih zapisali, da bo davek na nepremičnine znašal 1,5-odstotka vrednosti nepremičnine. Osnova za davek bo ocenjena vrednost nepremičnin iz baze podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs). Davčna stopnja bo še predmet razprave, je slišati iz koalicije, nekateri so namreč naklonjeni temu, da bi bila višja - 2-odstotna.
Odvisno od dogovora - v koaliciji razpravljajo o davčnih stopnjah od ene do dveh odstotkov - bi bil odvisen tudi davčni izplen.
Prva lastniška nepremičnina s tem novim davkom ne bo obdavčena, pač pa bodo lastniki nepremičnin zanje še vedno plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Čeprav so v koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba napovedovali progresivno obdavčitev nepremičnin - to pomeni, da bi bila vsaka druga in nadaljnja nepremičnina, ki jo ima posameznik v lasti, obdavčena z višjim davkom na nepremičnine - v izhodiščih progresivna obdavčitev ni predvidena.
Zavezanci za davek na nepremičnine bodo tako pravne kot fizične osebe.
V izhodiščih je med drugim zapisano, da v veljavi ostaneta tako obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot tudi premoženjskega davka. To pa je ustavno sporno, so ugotovili na ministrstvu za finance.
"Tu bo problem dvojne obdavčitve - za drugo nepremičnino naj bi namreč plačali dvakrat - tako novi davek in tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ustavno spornost je mogoče rešiti le tako, da se novi davek v celoti zmanjša za davek od oddajanja."
Če lastniki večih nepremičnin te oddajajo, se jim bo davek znižal za vrednost plačanega davka od oddajanja.
V izhodiščih za pripravo zakona o novem davku na nepremičnine je med drugim zapisano, da se bo z novo dajatvijo predvidoma zbralo več kot 500 milijonov evrov. Natančneje - ob enoodstotni davčni stopnji bi bil ta izplen 440 milijonov evrov, pri 1,5-odstotni okoli 700 milijonov evrov, pri dvoodstotni pa nekaj manj kot milijardo evrov. Ta sredstva bodo dohodek skupnega proračuna in ne namenski prihodek. Kako naj bi na tej podlagi razbremenjevali plače, ni jasno; strokovnjaki pa ocenjujejo, da je izkupiček prenizek za resno razbremenitev stroškov dela. Iz koalicije je slišati, da način razbremenitve plač "še ni razdelan".
Po obravnavi na vladi se bo postopek predvidoma nadaljeval z javno razpravo. Po napovedih predsednika vlade naj bi bil zakon spisan prihodnje leto.
"Če bo prišlo do dovolj širokega političnega konsenza znotraj koalicije, bomo tako reformo tudi uzakonili. Mogoče je, da bo učinek nastopil kasneje, uzakonjena pa bo v tem mandatu v prihodnjem letu, to je zaenkrat načrt," je povedal o predvideni časovnici.
Kot je znano, želi vlada z novo nepremičninsko dajatvijo spodbuditi tudi najemni trg stanovanj.
Le osem odstotkov lastnikov ima več nepremičnin
Po podatkih Gurs ima večina prebivalstva v lasti po eno nepremičnino - takšnih je skoraj tri četrtine oziroma 670.507.
Dve nepremičnini ima 186.366 lastnikov oziroma solastnikov, kar je petina vseh. Tri ali več pa jih ima blizu 74 tisoč lastnikov oziroma osem odstotkov.
Od kod ministrstvu za finance podatek o predvidenem več kot polmilijardnem izplenu novega nepremičninskega davka, ni jasno. Na Gurs so nam namreč zatrdili, da podatkov o vrednosti nepremičnin po posameznih kategorijah lastnikov, ne razpolagajo. Za to bi bila potrebna posebna analiza. Ni jasno torej, koliko so vredne tiste nepremičnine, ki niso dom njihovega lastnika.
Največ davčnih prilivov od nepremičnin je sicer iz naslova NUSZ, gre za prihodek občin, v strukturi javno finančnih prihodkov pa predstavlja 1,2-odstotni delež. Lani se je od NUSZ nabralo dobrih 272 milijona evrov, plačalo pa ga je 858.839 fizičnih oseb ter 37.628 pravnih oseb.
Vrednosti nepremičnin iz sistema množičnega vrednotenja nepremičnin so se od leta 2020 zvišale s 160 milijard evrov na kar 280 milijard evrov, kar je po podatkih Gursa okoli 70-odstotno povišanje.