V zadnjih dneh so oči javnosti zopet uprte v predsednico državnega zbora (DZ). Po poročanju Požareporta naj bi imela Urška Klakočar Zupančič v DZ zasebne obiske. Preverili smo, ali to drži. 

DZ smo zaprosili za evidenco obiskov od marca 2024 do marca 2025, a smo jo prejeli le za dva meseca.

Kot so pojasnili v DZ, se evidenca vstopov in izstopov v in iz Državnega zbora hrani le za zadnja dva meseca, po tem času se starejši podatki sistemsko samodejno izbrišejo.

Iz prejetih podatkov izhaja, da je imela Klakočar Zupančič v tem obdobju 26 obiskov: večino – kar 20 – so predstavljale osebe, ki niso bili predstavniki državnega organa ali organizacije ali pa tega podatka niso navedli. Evidentiranih uradnih obiskovalcev je bilo le šest. Evidenco objavljamo na koncu članka. 

Prekrita identiteta – varstvo osebnih podatkov

V državnem zboru so podatke o dvajsetih obiskovalcih prekrili, saj imajo ti posamezniki po njihovem pojasnilu pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti.

»Zato so njihovi osebni podatki varovani v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP.«

Jasna pravila glede vstopa v DZ

Kdo ima pravico vstopati in na kakšen način se lahko vstopa v Državni zbor, določajo tamkajšnja Pravila o notranjem redu. Ta določajo tudi varnostne ukrepe, vključno s pravili za identificiranje in za opravljanje varnostnih pregledov ter urejajo druge določbe.

Pravico do vstopa v DZ imajo tako zunanje osebe, ki so vabljene na sejo državnega zbora ali državnega sveta ter njunih delovnih teles, osebe, ki jih povabijo poslanci ali člani državnega sveta, generalni sekretar državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) ali sekretar državnega sveta in uslužbenci državnega zbora ali državnega sveta, predstavniki medijev, zunanji izvajalci ter osebe, ki želijo spremljati seje.

Ob vstopu v DZ se obiskovalci identificirajo z osebnim dokumentom v recepciji, kjer se jim dodeli ustrezna identifikacijska kartica. Če se v recepciji prijavi oseba, ki je bila vabljena z ustnim vabilom, receptor to preveri pri osebi, h kateri je obiskovalec namenjen.

Recepcija vodi evidenco o obiskovalcih, ki obsega: osebno ime in naslov obiskovalca, čas prihoda, kam oziroma h komu je namenjen ter čas odhoda.

Večurni obiski

Glede na zabeležene čase prihodov in odhodov, se je eden od obiskovalcev izmed zgoraj omenjene dvajseterice (lahko, da gre za večkrat isto osebo), katerih identiteta ni javna, 17. februarja 2025 pri predsednici DZ zadržal skoraj štiri ure, nekdo se je 21. januarja 2025 pri njej zadržal od 17. ure do skoraj 23. ure, spet tretji pa je – glede na zabeležen čas identifikacije in vrnitve identifikacijske kartice v recepcijo – v njeni pisarni (iz 30. januarja na 31. januar 2025) kar prenočil. 

Ker je to nenavadno, smo DZ prosili za dodatno pojasnilo. Do prejema odgovora lahko predvidevamo, da je obiskovalec v tem primeru pri predsednici pozabil kartico in so to vrnili na recepcijo šele naslednjega dne, ali pa je kartico pomotoma vzel in jo vrnil kasneje. To se namreč dogaja tudi v drugih primerih, smo izvedeli neuradno.