15 blindiranih limuzin za dogodek predsednice Nataše Pirc Musar

Ministrstvo za notranje zadeve je 3. junija letos, le dan, preden je vodenje tega prevzel Franci Matoz, na portalu javnih naročil objavilo obvestilo o naročilu majhne vrednosti za najem vozil z balistično zaščito 

»za potrebe protokolarnega dogodka v obdobju od 14. oktobra 2026 do 17. oktobra 2026.«

Tekla je voda v grlo

Toda do izteka roka 17. junija nobeno podjetje ni predložilo ponudbe, zato je  minister Matoz ugotovil, da se javno naročilo pač ne odda. Očitno je tekla voda v grlo, država si ne more privoščiti, da predsednikov ne bi ustrezno zaščitila tudi z blindiranimi vozili za njihov prevoz. Tako so se na MNZ odločili za oddajo naročila brez predhodne objave. V utemeljitvi so zapisali:

»Zaradi spleta okoliščin, ki ga ni bilo možno predvideti, se je naročnik znašel v izraziti časovni stiski, saj vozila z balistično zaščito za dogodek srečanje predsednikov držav nujno potrebuje.«

Čimprejšnja sklenitev pogodbe je nujna z vidika pravočasne rezervacije vozil v tujini, saj so vozila na trgu dostopna tudi ostalim interesentom, so še poudarili. Dodali so, da bi izvedba drugih (rednih) postopkov naročanja

»povzročila prevelike zamude in s tem negativne posledice na področju zagotavljanja varnosti najvišjih domačih ter tujih varovanih oseb.«

Posel dobi Porsche Slovenija

3. avgusta je Matoz podpisal odločitev o oddaji naročila najema vozil z balistično zaščito s podjetjem Porsche Slovenija za ceno 107.069 evrov z DDV. K ponudbam so povabili še firmi Avto Aktiv in Star Import, a se nista odzvali. S pogajanji s Porsche Slovenija so znižali ceno najema za tri tisoč evrov – na omenjeni znesek.

Glede na to, da ta firma prodaja tudi avtomobile znamke Audi, med katere sodijo prestižne blindirane limuzine Audi A8 L Security, bodo morda za predsednike na voljo prav slednje. Gre za vozila težka kar 4,5 tone, ki nova stanejo okoli milijon evrov.

Imajo oklepno zaščito zoper ostrostrelske in jurišne puške, ojačano podvozje pa ščiti pred ročnimi granatami.  

Predsedniki držav iz skupine Arraiolos

In kakšen bo načrtovani dogodek, katerega gostiteljica bo Nataša Pirc Musar? Srečanje predsednikov držav EU iz skupine Arraiolos (portugalsko mestece, kjer je bilo leta 2003 prvo tovrstno srečanje) je vsako leto oktobra v drugi državi, udeleženci pa so iz držav, kjer predsedniki nimajo močnih izvršilnih pristojnosti, pač pa predvsem predstavniške in protokolarne.

Lani so se družili v Estoniji, kjer so govorili o umetni inteligenci in globalni varnosti. Med 11 gosti so bili tedaj recimo tudi predsedniki Nemčije, Avstrije, Poljske, Italije. Teme srečanj izbira gostitelj.

Na urad predsednice smo vprašali, kateri predsedniki bodo prišli v Slovenijo, kolikšni so predvideni stroški štiridnevnega dogodka in kaj bodo glavne teme. Odgovorov še nismo prejeli.

Kaj je lahko koristnega?

Kljub temu da se sestanejo voditelji držav, ki nimajo močnih izvršilnih pristojnosti, so po besedah enega od naših sogovornikov iz diplomatskih krogov (ne želi biti imenovan) srečanja lahko koristna za državo. Posebej, če to predsednik izkoristi za reševanje kakšnega bilateralnega vprašanja s svojim kolegom iz tujine. 

»Odvisno je, kako se na to pripraviš, imaš prednost gostitelja, da se dogovoriš za sestanek s komerkoli od visokih gostov.«

Res, da tovrstna srečanja državo precej stanejo, toda nenavadno bi bilo, če bi se mi skušali gostiteljstvu izogniti, ko je pač prišla vrsta na nas, dodaja.