Robert Golob se je glede referendumskih stališč odločal pragmatično, Matjaž Han si je premislil, Luka Mesec pa ideološko trdno zastopa stališča podpornikov.
Foto: Borut Živulović /F.A.Bobo
Anketa: Volivci SD ne sledijo v celoti stališčem stranke, kako odgovarjajo v SD?
Rezultati ankete kažejo, da je bila začetna opredelitev stranke SD, da se ne pridružijo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakonu o parlamentarni preiskavi pravilna in skladna s preferencami njihovih volivcev.
Vprašanje RTV prispevka je najpomembnejše za podpornike Levice, parlamentarna preiskava za podpornike Gibanja Svoboda, za podpornike desnih strank pa je zelo pomembna predvsem prepoved volilne pravice za tujce iz tretjih držav na lokalnih volitvah. Podporniki SD pa so pri referendumskih prioritetah precej razdeljeni.
Po objavi javnomnenjske ankete agencije Episcenter o podpori štirim referendumskim vprašanjem (rezultate si lahko ogledate tukaj), smo podatke iz odgovorov vprašanih glede referendumskih vprašanj še dodatno analizirali in križali s podatki o političnih preferencah anketiranih.
Odstotki v tabeli, ki jo objavljamo, razkrivajo, kako bi anketiranci posamezne stranke razporedili svoje štiri glasove med »za« in »proti«.
Na primer, 65 odstotkov anketirancev, ki bi volili SDS, napoveduje, da bodo na vseh štirih referendumih glasovali »za«. Največ odločno opredeljenih podprnikov »za« in »proti« imata trojček, zbran okoli NSi (71,5 odstotka) in Resni.ca ter na drugi strani stranka Levica (66,6-odstotni delež). Precej manjši delež podpornikov (41,8-odstoten), ki bodo na referendumu »4-krat proti«, ima Gibanje Svoboda. Delež anketiranih, ki bi volili SD in hkrati napovedujejo, da bodo v nedeljo glasovali »4-krati proti«, je pri stranki Matjaža Hana le 27,8 odstoten, torej manjši od tretjine. Opredeljevanje njihovih podpornikov glede posamičnih referendumskih vprašanje razmeroma raznoliko.
V SD so ugotovitve ankete komentirali takole: »Naši volivke in volivci ne sledijo slepo stališču stranke, o vsakem vprašanju razmišljajo posebej in tako je tudi prav. Socialni demokrati cenimo vsako volivko in volivca, ki nam zaupa svoj glas, tudi če se pri posameznem vprašanju ne strinja v celoti s stališčem stranke. Stranka SD je svoje stališče do vseh štirih referendumskih vprašanj jasno in enotno opredelila kot štirikrat PROTI. To ni odločitev, sprejeta na podlagi raziskav javnega mnenja, ampak na podlagi temeljite razprave v naši stranki.«
Politični komentator, profesor s Fakultete za družbene vede dr. Miro Haček se strinja z oceno, da so podporniki SD precej razdeljeni. »Pri dveh posvetovalnih referendumih bi znali večinsko glasovati »za«, pri enem (RTV prispevek) proti in proti tudi pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi, čeprav ne tako zelo prepričljivo kot Gibanje Svoboda ali Levica. Tudi ta anketa kaže, da sta Gibanje Svoboda in Levica programsko in ideološko izrazito bližje kot Gibanje Svoboda in SD, na primer.«
Dr. Haček še dodaja, da je po njegovem mnenju referendumsko stališče Gibanja Svoboda predvsem posledica pragramtizma Roberta Goloba, ki je ugotovil, da bo v tem primeru deležen večje podpore ozadij (medijev, nevladnikov, sindikatov), kot če bi dejansko vztrajal na bolj levosredinskem, tudi liberalnem izhodišču, ki je dejansko zapisan v programu Gibanja Svoboda.
»Bodo pa izidi seveda, kot vedno, izrazito odvisni od udeležbe, kateri od teh podpornikov bodo dejansko šli v nedeljo na referendum, mislim, da so se vsaj nekateri (Demokrati, Resnica, deloma tudi Gibanje Svoboda) že precej pasivizirali in že pogledujejo po alternativah,« še razmišlja profesor Haček.
Katere teme so po političnih strankah pomembnejše?
Pregledovanje rezultatov ankete in križanja odgovorov s političnimi preferencami kaže tudi, da med takšnimi anketiranci, ki bi volili SDS, 61,6 odstotka napoveduje glas »proti «pri referendumu o volilni pravici na lokalnih volitvah.
Visok odstotek kaže, da je določena izbira oziroma kombinacija glasov znotraj obravnavane skupine pogostejša, ne pa tudi nujno, da je referendumsko vprašanje zanjo pomembnejše.
Za podpornike Gibanje Svoboda je znotraj obravnavane skupine pogostejše opredeljevanje za referendumsko glasovanje o noveli zakona o parlamentarni preiskavi (58,2 odstotka). Za podpornike Levice najbolj visoko kotira vprašanje ukinitve RTV prispevka (83,7 odstotka).
Za podpornike SDS, trojčka okoli NSi ter Demokrate pa najvišje kotira vprašanje pravice tujcev do glasovanja na lokalnih volitvah, ki jo je koalicija poleti po 24-tih letih ukinila.
»Rezultati ankete kažejo, da je bila osnovna oziroma začetna opredelitev stranke Socialnih demokratov, da se ne pridružijo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi pravilna in skladna s preferencami njihovih volivcev. To enostavno ni tema, ki bi mobilizirala volilno telo SD ali takšna, ki bi jo prepoznali kot ideološko pomembno v boju zoper Janeza Janšo,« pa komentira politični komentator Aljuš Pertinač.
Kar zadeva posvetovalne referendume, je po njegovem mnenju predlagateljem očitno uspelo postaviti takšna vprašanja, ki že sama po sebi ponujajo pritrdilen odgovor in izbrati teme, pri katerih tudi tradicionalno levo usmerjeno volilno telo ne podpira v celoti oziroma enoglasno uradnih stališč levosredinskih političnih strank.
O referendumski nedelji, kampanji pred glasovanjem ter vlogi medijev, zlasti nacionalne RTV ter o tem, kdo je zavajal pred super referendumsko nedeljo, smo govorili tudi v najnovejši oddaji V središču.
