Foto: STA
Boštjančič kolegu Mescu očital, da ima politično všečne, a finančno neuresničljive ideje
Eno od pomembnih vprašanj, o katerih se krešejo mnenja v soočenjih pred lokalnimi volitvami, so dostopna stanovanja. Stranka Levica pogosto poudarja, da so ta problem ustrezno naslovili, ko so bili koalicijski partner v vladi Roberta Goloba. A nekdanji podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič to zanika. Ideje Levice so finančno neuresničljive, pravi.
V soočenju županskih kandidatov na Info360 je nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič na račun nekdanjega ministrskega kolega Luke Mesca izrekel nekaj pikrih na račun stanovanje politike Levice v Golobovi vladi.
»Presenečen sem bil, ko je gospod Mesec razlagal, da je on uvedel dunajski model. On ni seveda niti »d-ja« od dunajskega modela uvedel, ker dunajski model je nekaj povsem drugega. To je v bistvu »affordable housing« (cenovno dostopna stanovanja). Če seveda pustimo ob strani dejstvo, da so Avstrijci na Dunaju to začeli delati leta 1923, model je torej star več kot sto let in so ga skozi leta nadgrajevali,« je bil kritičen Boštjančič.
Stanovanj primanjkuje, cene letijo v nebo. V času Jankovićevega 20-letnega županovanja v prestolnici je bilo zgrajenih samo 1450 neprofitnih stanovanj, veliko več stanovanj pa je bilo zgrajenih za trg, tudi elitnih, ki si jih lahko privoščijo le redki.
Mesec je v predvolilnih intervjujih nizal svoje domnevne uspehe v politiki, tudi na področju stanovanjske politike, ki jo je na sinočnjem soočenju na komercialni televiziji POP TV Boštjančič označil za neuresničljivo.
»To so politično všečne, a finančno nevzdržne ideje, ki v praksi ne funkcionirajo.«
Spomnimo, »dunajski stanovanjski model« je sistem zagotavljanja neprofitnih javnih stanovanj, ki prebivalcem omogoča dostopne cene najemnin in visoko varnost bivanja. Stanovanjski trg ni prepuščen prostemu trgu in špekulacijam z nepremičninami. Dunaj aktivno usmerja in nadzoruje stanovanjsko politiko, zato velja za eno od mest z najvišjo kakovostjo življenja na svetu; v javnih ali subvencioniranih stanovanjih pa živi več kot 60 odstotkov prebivalcev.
