Pravna stroka neenotna glede objave posnetkov Luke Mesca z dronom

Sokoordinator Levice in ljubljanski županski kandidat Luka Mesec je v petek podal dve kazenski ovadbi.

Mesec podal kazensko ovadbo, Repić: Levica spet igra žrtev

Uredništvo

6. november 2026

Prva je uperjena proti neznanemu storilcu, ki mu je z dronom snemal stanovanje, druga pa proti novinarju Bojanu Požarju, ki je kratek posnetek s tega drona objavil na družbenem omrežju. 

Pri zadnjem se sklicuje na 138. člen kazenskega zakonika: 

Kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Pregon za takšno dejanje se začne na predlog oškodovanca.

Meje javnega interesa in odgovornost pri objavi

Ali na presojo nezakonitega snemanja in objave videoposnetkov kakorkoli vpliva dejstvo, da jih je objavil novinar? So še kakšne »olajševalne« okoliščine?

Javni interes nima absolutno nobene povezave s posnetkom notranjosti stanovanja, poudarja specialist kazenskega in medijskega prava mag. Emil Zakonjšek. 

Tu javnega interesa ni niti v primeru, ko gre za politike, ki morajo pri posegih v zasebnost dopuščati malo več kot običajni državljani:

»V tem primeru gre za grob poseg v zasebni prostor in ne more biti opravičil za to.«

Po njegovih besedah je Mesec v tej situaciji oškodovanec in žrtev. V kolikšni meri in kaj bo o tem predstavil javnosti, je izključno njegova pravica, ne sme pa nihče tega javno objavljati, pravi. Dejstvo, da je afera že bila v središču medijske pozornosti in da je Mesec sam spregovoril o njej, ne opravičuje objave takšnih posnetkov. 

Ker družbena omrežja omogočajo bliskovito širjenje in deljenje vsebin, se odpira vprašanje odgovornosti spletnih uporabnikov, ki »sporno gradivo« posredujejo naprej. Zakonjšek opozarja, da je meja tu povsem jasna:

»Če gre za nezakonite posnetke ali kakšna druga nezakonita dejanja in ravnanja, potem ne sme nihče tega objavljati, deliti ali pošiljati naprej. To je čisto jasno. Seveda se pa to dogaja,« še pojasnjuje.

Vendar bi moral Mesec zoper vse te uporabnike prav tako moral vložiti predlog za pregon.

Meje zasebnosti in svobode izražanja

Iz omenjenega člena izhaja, da je lahko kazniva tudi objava posnetka, ki ga je naredil nekdo drug – če je nastal z neupravičenim snemanjem brez soglasja in je snemanje občutno poseglo v zasebnost, razlaga tudi strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar. 

Če se potrdi, da je dron snemal skozi okno stanovanja, to močno kaže na tak poseg, je prepričan. Tudi politik lahko namreč v svojem domu upravičeno pričakuje visoko stopnjo zasebnosti, vendar dodaja: 

»Pri novinarski objavi je treba pravico do zasebnosti tehtati s svobodo izražanja in pravico javnosti do obveščenosti. V prid dopustnosti objave bi govorilo, če bi posnetek dejansko pomagal preveriti javne navedbe o dogodku, in bi bil objavljen le izsek, potreben za ta namen in ne bi prekomerno posegal v Meščevo pravico do zasebnosti,« utemeljuje dr. Kovačič Mlinar.

Pri tem svetuje preučitev sodbe ustavnega sodišča, ki je presojalo primer poslovneža Tomaža Lovšeta. Ta se je na ustavne sodnike obrnil, ker na nižjih stopnjah ni uspel doseči umik prispevkov časnika Dnevnik, saj so objavili tajne prisluhe njegovih pogovorov, povezanih z Mercatorjevo prodajo. Prav tako je zahteval javno opravičilo in odškodnino. 

Ustavno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo, ker je ocenilo, da so v izpodbijanih sodbah zadostni razlogi za to, da se mora pritožnikova pravica do komunikacijske zasebnosti umakniti pravici do svobode izražanja tožene stranke:

Na načelni ravni si pravici do spoštovanja zasebnosti in do svobode izražanja zaslužita enako zaščito. Ko ustavno sodišče preizkuša odločitve sodišč glede trčenja med zasebnostjo in svobodo izražanja, pazi na to, da sodišče ene od nasprotujočih si pravic v popolnosti ne izključi iz tehtanja, in preverja, ali je sodišče našlo pravo mero sobivanja obeh pravic, pri čemer pazi na to, da je sodišče upoštevalo vse relevantne okoliščine in jih ustavnopravno pravilno ovrednotilo.

Posnetki »z letala« ne morejo posegati v zasebnost

Medtem je Požar prepričan, da elementov kaznivega dejanja v tej zadevi ni.

Na Požareportu je danes zapisal, da so Mesec, mediji in pravni strokovnjaki pozabili povedati, da pri

»moji objavi prej omenjenega posnetka (ko dron snema Mesca, on pa snema dron) niti slučajno ne gre za 'občuten poseg v zasebnost' (vidno z letala, zato sploh ni treba biti ravno najbolj luciden pravnik), kar je obvezni sestavni del kaznivega dejanja. V nasprotnem primeru ga namreč ne bi objavili.«

Zato napoveduje, da bo Meščev pregon pristojno državno tožilstvo zavrnilo, Mesec pa ga ne bo nadaljeval kot zasebni tožnik.