Foto: STA
Lani skoraj za milijardo evrov pologov »sumljive« gotovine
Banke in hranilnice morajo uradu za preprečevanje pranja denarja poročati o vseh gotovinskih transakcijah, ki presežejo 15 tisočakov.
Ker se po padcu Vučićevega režima pojavljajo vprašanja, ali se bo kapital Vučićevega kroga pospešeno umikal iz Srbije in, ali ga bo (še) več k nam, smo skušali preveriti, kaj glede sumljivih gotovinskih transakcij ugotavljajo na slovenskem uradu za preprečevanje pranja denarja. To nas je zanimalo tudi zato, ker sta dva visoka predstavnika vlade Roberta Goloba govorila o obsežnem dotoku umazanega denarja v Slovenijo.
»Korupcije je v naši državi veliko, pritoka umazanega denarja z Balkana je, kolikor hočete, pranja denarja v Sloveniji je veliko,« je maja letos na vladni tiskovni konferenci izjavil Vojko Volk, državi sekretar v kabinetu tedanjega predsednika vlade Roberta Goloba.
O umazanem denarju je govoril tudi nekdanji podpredsednik vlade, sedaj pa ljubljanski županski kandidat Luka Mesec v intervjuju za sobotni Dnevnik, ko je bil kritičen do stanovanjske politike Zorana Jankovića.
»Komu je namenjena taka stanovanjska usmeritev občine? Samo še tistim, ki iz Banjaluke in s Cipra prihajajo s kovčki denarja,« je bil kritičen Luka Mesec.
Glede na to, da sta torej dva pomembna predstavnika Golobove vlade govorila o umazanem denarju, ki se steka v Slovenijo, je pričakovati, da sta govorila na temelju podatkov, ki sta jih prejemala na svojih pomembnih funkcijah v vladi. Je mogoče, da sta govorila na pamet?
Zanimivo je namreč, da nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič, pod njegov resor je štiri leta sodil tudi urad za preprečevanje pranja denarja, v studiu Info360 o tem, da je državni sekretar Volk na vladni novinarski konferenci govoril o velikih količinah umazanega denarja (in o njej so praktično poročali vsi mediji), ni vedel nič.
»Delati iz tega politični PR pa je narobe,« je bil kritičen.
Na urad za preprečevanje pranja denarja smo zato naslovili tri vprašanja:
- ali je urad za preprečevanje pranja denarja zaznal povečanje sumljivih transakcij z Balkana,
- ali lahko posreduje podatke o zaznanih sumljivih transakcijah iz Srbije,
- ali so bili pod vlado Roberta Goloba sprejeti kakšni krepi za preprečevanje dotoka umazanega denarja v Slovenijo?
»Urad za preprečevanje pranja denarja ne more komentirati konkretnih zadev ali postopkov, ki jih morebiti izvaja v okviru svoje pristojnosti, saj so po zakonu označeni in obravnavani s stopnjo tajnosti,« so nam sporočili prek službe za odnose z mediji pri ministrstvu za finance.
In dodali še nekaj številk.
Letno poročilo za lani razkriva, da so banke in hranilnice poročale o 42.953 gotovinskih transakcijah. Del teh transakcij v višini 991.566.085 evrov se je nanašal na pologe gotovine v evrih, in sicer na račune pravnih oseb v višini 78 odstotkov (dobrih 773 milijonov evrov) tega zneska in na račune fizičnih oseb v višini 21 odstotkov (nekaj več kot 208 milijonov evrov).
Skoraj vsi pologi (99,5 odstotka) so bili izvršeni v dobro pravnih in fizičnih oseb iz Slovenije.
Zavezanci morajo uradu za preprečevanje pranja denarja poročati o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov.
