Foto: STA
Dovos še kar ostaja, a zdaj več denarja iz vojaške malhe želijo še občine
Občina Postojna bi imela za štirikrat več denarja, kot jih iz naslova uporabe osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna Poček prejema zdaj.
Danes mineva pet mesecev, odkar so se koalicijski partnerji zavezali, da bodo ukinili orožarski holding Dovos, v katerega je država do zdaj vložila okoli 3 milijone evrov. Dovos je še kar pri življenju, mesečno pa država samo za plače dveh tam vodilnih odšteje 20 tisoč evrov. Medtem pa na višji priliv denarja iz vojaške malhe čakajo tudi tri občine, ki so vložile predlog novega modela financiranja iz naslova uporabe osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna (Poček).
Koalicijski partnerji so 21. maja letos podpisali koalicijsko pogodbo, v kateri med drugim piše:
Po petih mesecih Dovos še vedno obstaja pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, ki ga od oktobra 2026 vodi Branko Bračko.
Na SDH smo preverili, kdaj bodo realizirali koalicijsko zavezo, kam bosta odšla dva edina redno zaposlena na Dovosu: generalni direktor Matej Miklavčič in direktor Matej Špragar. Kot smo že poročali, vsak mesec državo staneta 20 tisoč evrov.
Na ministrstvu za obrambo (MORS) so pojasnili, da je za ukinitev Dovosa odgovoren SDH, glede zaposlenih pa:
»Ni predvideno, da bi se kadri iz Dovosa zaposlili v ministrstvu za obrambo.«
Na SDH pa so glede ukinitve Dovosa vrnili žogico ministrstvu:
»Ustanovitelj družbe bo na podlagi dokončnih stališč ministrstva za obrambo sprejel vse potrebne odločitve o nadaljnjem razvoju oziroma likvidaciji družbe Dovos. SDH bo javnost z odločitvijo seznanil takoj po njenem sprejetju.«
Pričakovati sicer je, da bo Mors ravnal v skladu s koalicijsko pogodbo, ki predvideva ukinitev Dovosa.
Na Mors smo vprašali tudi glede koalicijske zaveze, da bodo opravili revizijo dosedanjih nakupov oborožitev in vojaške opreme (OVO).
»Revizije in postopke za revizije potekajo in jih v tej fazi ne moremo komentirati,« pravijo. Dodajajo pa, da so predmet revizije nakup osebne oborožitve pripadnikov (gre za nakupe pištol) ter obrambne raziskave in inovacije, katerih proračun se je v zadnjih letih Golobove vlade precej povečal.
Občine želijo več denarja
Medtem ko se torej denar za Dovos še kar troši, pa želijo dodaten denar iz vojaške oz. državne malhe tudi občine Postojna, Ilirska Bistrica in Pivka.
Predlagale so, da bi jim odobrili povišanje sredstev, ki jih prejemajo za uporabo vojaškega vadišča.
Omenjene občine so skupaj oblikovale in podpisale predlog novega modela, po katerem bi skupno letno nadomestilo občinam znašalo 2 milijona evrov. Predlagani razdelilni ključ je naslednji:
- občina Postojna: 1.041.667 evrov letno
- občina Ilirska Bistrica: 541.667 evrov letno
- občina Pivka: 416.666 evrov letno
Če bi bil torej ta predlog, ki so ga občine vložile že pod prejšnjo vlado, sprejet, bi na primer občina Postojna lahko letno pridobila štirikrat več sredstev, kot jih iz naslova uporabe osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna (Poček) prejema zdaj.
Sredstva, ki jih MORS nakazuje občinam kot nekakšno odškodnino za uporabo vadišča, so namenjena: obnovi in vzdrževanju lokalnih cest, ki jih uporablja vojaška mehanizacija, urejanju komunalne infrastrukture in ekoloških sanacij na območju vadišč, sofinanciranju javnih objektov v lokalnih skupnostih.
Iz tega naslova se je občina Postojna z MORS za leti 2024 in 2025 dogovorila za sredstva v skupni višini do največ 490.000 evrov, kar predstavlja do 245.000 evrov letno. Tudi za leto 2026 in 2027 si obetajo tako višino nadomestila, hkrati pa računajo, da bi bil sprejet nov model plačevanja.
Koliko denarja so dobili v Postojni in kako so ga porabili?
Podatki za realizacijo v letu 2025 so razvidni iz spodnje tabele. Iz njih je razvidno, da je bilo nekaj projektov vezanih še na pretekle dogovore, a so bile investicije končane šele lani.
Poleg denarja za vlaganje v infrastrukturo pa MORS občinam plačuje tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Tako je občina Postojna iz naslova NUSZ za leti 2024 in 2025 skupaj prejela 1.022.815,96 evra. Ker pa ji MORS v letih 2016, 2017 in 2018 nadomestila ni plačeval, poteka pravdni postopek, v katerem občina Postojna od Republike Slovenije zahteva plačilo odškodnine v višini 1.478.885,35 evra. Spor še ni pravnomočno zaključen.
