Koalicija pod vodstvom Janeza Janše (levo) je maja letos napovedala ukinitev vojaškega holdinga Dovos in prenos nalog na ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Valentin Hajdinjak (desno). Dva meseca pozneje vladi še vedno ni uspelo ukiniti družbe z dvema direktorjema, zato davkoplačevalci za obratovanje »mrtvega« Dovosa še vedno plačujemo visoke stroške. Foto: BOBO
Direktorja Dovosa, ki ga Janša namerava ukiniti, vsak mesec še vedno prejmeta skupaj 20 tisoč evrov.
Kako je mogoče, da vladi tudi po dveh mesecih ni uspelo ukiniti družbe, kjer sta zaposlena zgolj dva direktorja? Na Dovosu delajo, kot da koalicija v pogodbi ni zapisala njegovo ukinitev.
Konec maja letos so koalicijske stranke v pogodbi zapisale ukinitev orožarskega holdinga, ki ga je lani ustanovila vlada Roberta Goloba. Da je treba Dovos ukiniti, je bil najglasnejši prvak Demokratov Anže Logar. Pretekla sta več kot dva meseca od napovedi in kaj se je zgodilo? Na resornem ministrstvu za obrambo podrobnosti v zvezi z ukinjanjem Dovosa ne razkrivajo, v Dovosu pa pravijo, da izvajajo vse aktivnosti skladno z veljavnim letnim načrtom.
Vlada Roberta Goloba je septembra lani ustanovila vojaški holding pod imenom Dovos. Na vrh je postavila generalnega direktorja Mateja Miklavčiča iz podjetja Armas, ki je največji orožar pri nas, za prvega nadzornika pa imenovala razvpitega Damirja Črnčeca, katerega zaposlitev na mestu pomočnika predsednika uprave SDH Žige Debeljaka javnosti še vedno ostaja skrita, nenavadna pa je tudi njegova dolga zamrznitev delovnega mesta v Slovenski vojski.
Za zagon holdinga je Dovos lani od ministrstva za finance prejel 3 milijone evrov.
Kljub ustanovitvi vojaškega holdinga in kreativnemu računovodstvu Golobove vlade Sloveniji ni uspelo nameniti za obrambo dveh odstotkov BDP-ja, kolikor se je obvezala zvezi Nato, pač pa le 1,57 odstotka.
Spomnimo, glede Dovosa je bil pred državnozborskimi volitvami najbolj glasen Anže Logar, zdaj gospodarski minister, ko je obrambni holding označil za »krajo desetletja.«
Lani septembra je zahteval tudi izredno sejo o Dovosu, vendar so podpise zanjo prispevali ob skupini nepovezanih poslancev le še poslanci NSi-ja in Mojca Šetinc Pašek, zanimivo - ne pa tudi SDS.
Logar je poudarjal, da se z novim orožarskim holdingom odpira »gojišče za prihodnje korupcije velikih razsežnosti«, saj bo Dovos po njegovih besedah brez nadzora odločal o milijardah evrov. Ustanovljen je bil namreč zunaj uradnih institucij oz. zunaj ministrstva za obrambo, brez javne razprave.
Kakorkoli, z novo vlado je zapihal nov veter in odpihnil Dovos, a za zdaj le na papirju. Logar se na to temo ne oglaša več, četudi so koalicijske stranke že dne 21. maja podpisale pogodbo, v kateri so pod točko trinajst med drugim zapisale:
Kaj delajo pristojni?
Četudi se zdi neverjetno, da bi bilo težko ukiniti organizacijo z dvema zaposlenima, očitno to v dveh mesecih novi vladi ni uspelo. Javni vpogled v porabo denarja družbe namreč kaže, da podjetje še vedno deluje, prav tako javnosti ni znano, da bi se odvijale kakršnekoli aktivnosti v zvezi s prenosom nalog na resorno ministrstvo.
Zato smo na ministrstvo za obrambo naslovili naslednja vprašanja:
Ali na ministrstvu za obrambo izvajate kakršnekoli aktivnosti v zvezi z Dovosom, bodisi prenosom nalog, zaposlenih, investicij itd? Če ne, zakaj ne in kdaj boste začeli? Če da, kakšne aktivnosti izvajate? Ali je predvideno, da bo ministrstvo prevzelo tudi vse zaposlene v Dovosu na MORS in zakaj?
In prejeli smo zelo kratek, nevsebinski odgovor:
»Na ministrstvu za obrambo dosledno izpolnjujemo določila iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na obrambno področje in področje zaščite in reševanja, vključno z zavezo o ukinitvi Dovosa.«
Da delajo, kot da koalicija ni sprejela nič, sporočajo tudi z Dovosa.
»Družba DOVOS do morebitnih formalno sprejetih odločitev glede statusa družbe nadaljuje izvajanje nalog v skladu z veljavno zakonodajo, aktom o ustanovitvi in veljavnim letnim načrtom upravljanja. Nadzorni svet opravlja svoje naloge v skladu s svojimi pristojnostmi.«
Kakšne aktivnosti izvajajo na Dovosu, če so pred ukinitvijo, ni povsem jasno, a to vladno obotavljanje davkoplačevalce drago stane.
Koliko nas stane »mrtvi« Dovos?
V letnem poročilu družbe za lani piše, da sta v Dovosu zaposleni dve osebi, pri čemer se je na mesto generalnega direktorja Matej Miklavčič zavihtel šele januarja letos.
Majhna družba ima kljub temu kar dva dobro plačana direktorja. Poleg omenjenega generalnega direktorja Miklavčiča še direktorja Mateja Špragarja. Samo njuni plači pa davkoplačevalce staneta 20.900 evrov na mesec.
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno še, da v primeru predčasne razrešitve prejmeta šest mesečnih plač (razen če sta v družbi manj kot eno leto takrat pa 3kratnik plače), pisali pa smo že, da se je vodstvo Dovosa in njeni nadzorniki vključno z Damirjem Črnčecem bogato zavarovalo v primeru morebitnih odškodnin.
Na razpis za zavarovanje vodilnih Dovosa se sicer ni prijavila nobena zavarovalnica, pač pa so se zavarovali le na SDH, kar razkrivata spodnja dokumenta.
To je spodletelo zavarovanje za upravo Dovosa.
To pa je uspešno zavarovanje za upravo SDH, torej za Žigo Debeljaka in Janeza Tomšiča.
Koliko denarja je ostalo Dovosu na računu?
Kot rečeno, ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča je lani Dovosu nakazalo 3 milijone evrov. Iz aplikacije Erar pa je razvidno, da so večino tega denarja že porabili. Največji strošek je predstavljalo plačilo dobaviteljem v višini 2,3 milijona evrov. Na računu Dovosa pa bi moralo ostati le še dobih dvesto tisoč evrov.
Kot je znano, vlada sicer namerava z rebalansom letošnjega proračuna, ki naj bi ga potrdila do konca avgusta, najbolj povečati sredstva za obrambo, in sicer za več kot 230 milijonov evrov.
