Kako so poskrbeli za strankarskega vojaka Damirja Črnčeca

Damir Črnčec, nekdanji zaupnik Janeza Janše, je imel v času vladavine Gibanja Svoboda Roberta Goloba status vladnega operativca iz ozadja, opremljenega s podatki in zvezami iz časov, ko je vodil Sovo in vojaško obveščevalno službo OVS.

Postal je državni sekretar na ministrstvu za obrambo, sprva pri ministru Marjanu Šarcu, nato pa pri Borutu Sajovicu. Ko je bil Šarec izvoljen za evropskega poslanca, ga je na čelu ministrstva namreč nasledil Sajovic.  

A apetiti Črnčeca so bili mnogo višji od mesta državnega sekretarja. Bil naj bi pobudnik ustanovitve državnega obrambnega holdinga Dovos, skozi katerega bi se pretakale stotine milijonov evrov. Na začetku preteklega leta je tako postal pomočnik predsednika uprave SDH, pri čemer gre za službo za nedoločen čas. Njegova zaposlitev je javnosti še vedno prikrita. 

Ob tem je prevzel še mesto nadzornika v Dovosu. Pisali smo, za kako vrtoglavo vsoto so se vodstvo Dovosa in nadzorniki zavarovali pred morebitno odškodninsko odgovornostjo za svoje poteze. 

Rešilni izhod

Toda prišla je Janševa vlada, sanje Črnčeca o orožarskih poslih, nad katerimi bi imel roko, se ne bodo uresničile, vsaj za zdaj. Kmalu bo s čela SDH odšel Debeljak, obrambni holding Dovos pa bo ukinjen. Kaj bo torej s Črnčecem?

Akter našega članka ima tudi zdaj rešilni izhod. Ves čas menjave delovnih mest in funkcij ima zanesljivo zaposlitev za nedoločen čas – v Slovenski vojski, kjer je kot obramboslovec tudi začel kariero. Tam ga čaka služba do leta 2029.

Spomnimo, v času Šarčeve vlade (2018 do 2020) je bil državni sekretar za nacionalno varnost v premierjevem kabinetu. Toda marca 2020 se je »zgodila« Janševa vlada. Tik pred tem je šel k Šarčevemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu, da bi se dogovoril za sporazum o še nadaljnjem mirovanju svoje zaposlitve v Slovenski vojski.

Govorili smo z Erjavcem, ki se spomni, da:

»je šlo takrat Črnčecu predvsem za ohranitev pravice do uporabe kadrovskega stanovanja od ministrstva za obrambo v centru Ljubljane za neprofitno najemnino.«

Erjavec mu je dal zeleno luč. Kot izhaja iz pojasnil obrambnega ministrstva za Info360, je sporazum o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja s Črnčecem na zadnji dan Šarčeve vlade (13. 3. 2020) sklenila načelnica generalštaba SV Alenka Ermenc. Zaposlitev ga je čakala do 31. 12. 2022. Po Janševem prevzemu vlade je sprva našel zatočišče kot strokovni sodelavec v poslanski skupini Šarčeve stranke LMŠ.

S tremi aneksi do podaljšanja zamrznitve delovnega mesta do leta 2029

Po zmagi Gibanja Svoboda leta 2022 je šel, kot rečeno, spet na politično funkcijo. Tedaj na mesto državnega sekretarja na obrambno ministrstvo.

V času Golobove vlade so bili sklenjeni še trije aneksi k osnovnemu sporazumu, s čimer mu je na koncu mirovanje zaposlitve v Slovenski vojski omogočeno vse do leta 2029. Vse je podpisal tedanji načelnik generalštaba Robert Glavaš.

Takole zamrznitev delovnega mesta pojasnjuje MORS:

»Njegov dogovor je bil sklenjen po prej veljavnem 152.b členu zakona o javnih uslužbencih, kjer ni bilo omejitev obdobja trajanja mirovanja pravic in obveznosti, zato ostaja v veljavi do izteka dogovora.«

Zanimivo: Glavaša je na vrh generalštaba postavila Janševa vlada takoj aprila 2020, na položaju pa je ostal ves čas Golobove vlade (lani se je upokojil). Je mar vračal uslugo Golobovim, da ga niso razrešili, tudi s tem, da je podaljševal status Črnčecu?

Po besedah poznavalcev do teh aneksov o podaljšanju statusa mirovanja ne bi prišlo, če ne bi dal neformalno odobritev zanje nekdanji obrambni minister Borut Sajovic. 

Izredna ugodnost za (izbrane) javne uslužbence

Sporazum so na MORS oziroma v Slovenski vojski sklenili na podlagi določbe zakona o javnih uslužbencih, ki to omogoča tudi v primerih, ko uslužbenec ne gre zgolj na (časovno omejeno) funkcijo. Recimo, ko se zaposli za nedoločen čas v zasebni ali državni gospodarski družbi (na primer v SDH).

Zadnji aneks Črnčeca z Glavašem je bil sklenjen 24. januarja 2025, torej le dva dni za tem, ko je bil Črnčec izbran za pomočnika predsednika uprave na SDH, kjer je z delom začel 1. februarja 2025.

O zakonski določbi, ki vse opisano omogoča, smo govorili z eno od profesoric za delovno pravo (ne želi niti imenovana), ki se strinja, da gre za zelo ugodno možnost za javne uslužbence, vendar je zakonodajalec pač to sprejel. Časovne omejitve ni. Vprašanje pa je, koliko javnih uslužbencev je (bilo) dejansko tega deležno. 

Črnčeca smo vprašali, zakaj se je dogovoril za podaljšanje mirovanja zaposlitve v Slovenski vojski vse do 2029. Kateri čin in delovno mesto ima v vojski? Zanimalo nas je tudi, ali je še zaposlen na SDH. Ni se odzval.