Tamaro Vonta je vodila preiskovalno komisijo glede domnevno nezakonitega financiranja političnih strank. Foto: BOBO. Del fotografije je bil ustvarjen z umetno inteligenco.
Državni zbor ne želi razkriti, kdo je vstopal v tiho sobo
Policija še ni zaključila predkazenskega postopka, zato so v hramu demokracije našo zahtevo po razkritju, kdo vse je dostopal do občutljivih podatkov parlamentarne komisije, zavrnili z razlago, da bi lahko nastala nepopravljiva škoda. »«
V kletnih prostorih Državnega zbora je tako imenovana »tiha soba« – gre za varnostno območje, prostor, ki je namenjen izvedbi zaprtih sej in obravnavi tajnih oziroma občutljivih gradiv. Do zaupnih, občutljivih oziroma tajnih podatkov ima dostop le točno določeno osebje – člani parlamentarne skupine in strokovno osebje.
Med njimi so bili tudi tisti, ki so bili v preiskovalni komisiji o financiranju političnih strank in njihovo strokovno osebje, ki sta jo vodili najprej Mojca Šetinc Pašek in nato pa Tamara Vonta.
A prisluhi, v katere se je tik pred državnozborskimi volitvami ujela nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković, dajejo slutiti, da bi do teh strogo varovanih podatkov v minulem mandatu lahko imele dostop tudi nepooblaščene osebe. Na policiji so za Info360 nedavno potrdili, da poteka postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
V začetku septembra smo zato na Državni zbor naslovili vprašanje, v katerem smo zaprosili za poimenski seznam oseb, ki so v času dela omenjene preiskovalne skupine hodile v tiho sobo, in ali je policija v DZ preverjala, kdo je hodil v tiho sobo. Ker nam teh podatkov niso želeli razkriti, smo zahtevo vložili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Zaprosili smo za poimenski seznam, kdo vse je vpogledoval v podatke v tihi sobi, kdaj in v katere podatke, vendar je pooblaščena oseba Državnega zbora našo zahtevo z odločbo zavrnila.
Skrbi jih, da bi z razkritjem uničili dokazno dokumentacijo
V obrazložitvi so zapisali, da v zadevi poteka predkazenski postopek na policijskih upravah Koper in Ljubljana ter, da bi zato razkritje zaprošenih podatkov lahko ogrozilo oziroma škodovalo sami preiskavi. Prav tako poteka postopek tudi na Nacionalnem preiskovalnem uradu.
Iz odločbe izhaja, da na PU Ljubljana predkazenski postopek še poteka in da še vedno zbirajo obvestila od več oseb, katerih vloge še niso zadovoljivo razjasnjene. Dodali so, da bi samo razkritje dela dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da v zadevi poteka predkazenski postopek, lahko nepovratno škodovalo izvedbi predkazenskega in kasneje morebitnega kazenskega postopka, saj bi lahko vplivalo na verodostojnost naknadno pridobljenih obvestil in dokumentacije, bodisi bi lahko prišlo do uničenja le-te.
Državni zbor je v obrazložitvi še zapisal, da na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka organ ugotavlja in zaključuje, da dokumentov, ki jih zahteva prosilec, ne more posredovati, zaradi izjeme dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. (Organ prosilcu se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na: podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi);
»Veš, da imam vsak dan vpogled v to, kar se tam dogaja.«
Spomnimo. Tik pred državnozborskimi volitvami so na Facebook profilu Maske padajo objavili sklop prisluhov, v katere se je ujela nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković. V enem izmed njih je v pogovoru s poslanko Tamaro Vonto glede dela preiskovalne komisije dejala:
»In veš, da imam vsak dan vpogled v to, kar se tam dogaja...In namesto, da bi mi vlagali kazenske ovadbe, delali prave stvari, recimo razbobnat, zakaj je Možina (novinar TVS Jože Možina) dobil nakazilo 250 do 350 tisoč evrov,...«
Za Info360 je Vuković pojasnila, da zoper njo ne poteka nobena kazenska preiskava, glede prihodkov Jožeta Možine pa, da je javno dostopen podatek.
