Iz Bruslja obsodbe zaradi napada na civilno družbo

Skupina 23 evropskih poslancev iz štirih političnih skupin (Renew Europe, S&D, Zeleni in Levica) je pozvala evropskega komisarja Michaela McGratha k ukrepanju proti predlogu novele slovenskega zakona o volilni in referendumski kampanji.

Novela bi organizacijam, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnakoli sredstva iz tujine, preprečila registracijo in sodelovanje v referendumskih kampanjah.

Poslanci opozarjajo, da je ukrep nesorazmeren in bi iz javnega prostora izključil civilno družbo, kot je Inštitut 8. marec. Od Evropske komisije zahtevajo, da opozori slovensko vlado in po potrebi sproži postopke zaradi kršitve prava EU. Komisija predlogov ni komentirala, a je poudarila, da morajo biti nacionalni ukrepi za preprečevanje tujega vmešavanja skladni z načelom sorazmernosti in temeljnimi pravicami.

»Predlagana ureditev odpira resne pomisleke glede skladnosti z načelom pravne države in načelom enakosti pred zakonom ter pravico do združevanja in svobodo izražanja, zagotovljene v ustavi in evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic, pa tudi glede skladnosti s pravom EU,« pa opozarjajo pri Pravni mreži za varstvo demokracije.

Spomnimo, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Jelko Godec je v državni zbor vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni in referendumski kampanji. 

Predlog predvideva, da volilnih kampanj poleg tujih pravnih in fizičnih oseb ne bi smele organizirati niti pravne osebe s sedežem v Sloveniji, ki so bile v petih letih pred dnem glasovanja financirane iz tujine, za kršitev te prepovedi pa določa globo od 7.000 do 10.000 evrov. Ker določbe, ki urejajo volilno kampanjo, če zakon ne določa drugače, veljajo tudi za referendumsko kampanjo, bi predlagana prepoved veljala tudi za organiziranje referendumskih kampanj. Iz obrazložitve predloga novele pri tem izhaja, da naj bi bil namen prepovedi preprečiti obid omejitev tujega vplivanja na volilne in referendumske kampanje prek domačih pravnih oseb, ki so prejemale sredstva iz tujine.

Predlagana ureditev odpira resne pomisleke glede skladnosti z načelom pravne države in načelom enakosti pred zakonom, pravico do združevanja in svobodo izražanja. Predlagana ureditev prav tako odpira resne pomisleke glede njene skladnosti z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, konkretno glede skladnosti s pravico do svobode izražanja in s pravico do svobode združevanja ter glede njene skladnosti s pravom EU, konkretno glede skladnosti z obveznostjo prostega pretoka kapitala ter s pravico do svobode izražanja in obveščanja oziroma pravice do svobode združevanja.

Posebej problematično je, da predlog uvaja splošno in avtomatično prepoved, ki zajema vsakršno financiranje iz tujine, ne glede na obseg, izvor in namen takšnega financiranja. Prepoved tako zajema tudi pravne osebe, ki so sredstva iz tujine prejele za izvajanje raziskovalnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih povsem nepolitičnih dejavnosti oziroma projektov, in sicer ne glede na to, kako majhen delež njihovih skupnih sredstev so ta sredstva predstavljala. Poleg tega je petletno referenčno obdobje glede na intenzivnost vpliva prepovedi na delovanje prizadetih pravnih oseb nesorazmerno dolgo, so med drugim zapisali v pravni mreži. Njihovo mnenje si lahko v celoti preberete tukaj.