Foto: STA
Klofuta ustavnega sodišča opoziciji
Ustavno sodišče zavrnilo predlog opozicije za začasno zadržanje novele zakona o lokalnih volitvah. Tujci ne bodo volili na bližajočih lokalnih volitvah.
Ustavno sodišče je s šestimi glasovi za in dvema proti odločilo, da zavrne zahtevo opozicije za začasno zadržanje novele zakona o lokalnih volitvah. Sodnik Rok Čeferin pa je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.
Odločitev je objavilo na svoji spletni strani. Ustavni sodniki so presodili, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje novele - torej, da bi zaradi njenega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Spomnimo, junija je koalicija z Resni.ca sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah in z njo po 24 letih ukinila volilno pravico državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah.
Tik pred predvidenim začetkom zbiranja 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma pa so nevladne organizacije in društva to pobudo umaknila.
Pravni strokovnjak Janez Pogorelec je odločitev tedaj na X komentiral takole:
Podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah so zbirali v okviru civilne družbe in društev, med katerimi so izstopali Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria.
Po tem, ko so od pobude za razpis referenduma odstopili, je novela začela veljati 2. septembra, hkrati pa so lahko poslanci opozicijskih Svobode, SD in Levice vložili zahtevo za ustavno presojo in predlog za začasno zadržanje novele.
Na lokalnih volitvah 15. novembra državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem pri nas tako ne bodo imeli pravice voliti. Anketa Inštituta Janeza Evangelista Kreka je sicer junija pokazala, da se s tem strinja skoraj 60 odstotkov vprašanih.
Koalicija je podporo noveli utemeljila predvsem z evropskimi praksami - sledili naj bi »načelom večine evropskih držav«, kjer tujci nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Kot primer Nemčija in Francija, prepričani so, da je rešitev v skladu z ustavo.
Koalicija sicer ni navedla konkretnih razlogov, zakaj je odvzem volilne pravice potreben – to je izrecno ugotovila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Tudi opozicija je poudarila, da ni bilo nobene vsebinske utemeljitve sprememb zakonodaje po 24 letih, kar po njenem pomeni poseg v načelo zaupanja v pravo.
Če novela ne bi bila sprejeta, bi na letošnjih lokalnih volitvah imelo volilno pravico več kot 103.000 državljanov tretjih držav. Na zadnjih lokalnih volitvah je v Sloveniji glasovalo okoli 13.000 tujcev iz tretjih držav, ki so imeli stalno prebivališče in so bili zato vključeni v volilni imenik. O volilnih pravici tujcev na lokalnih volitvah se bodo 11. oktobra izrekali volilci na enem od treh posvetovalnih referendumov.
O demografskih gibanjih, kdaj se je v Slovenijo preselilo največ ljudi s Kosova in za časa katerih vlad iz BiH ter številu priseljenih smo pisali v članku z naslovom Bo leta 2100 res le še polovica državljanov Slovencev?
Na odločitev ustavnih sodnikov so se odzvali v SD. Iz stranke so sporočili, da odločitev ustavnega sodišča seveda spoštujejo, hkrati pa pričakujejo, da bo o ustavnosti novele odločilo v najkrajšem možnem času.
»Pri tem ne gre za običajno vprašanje ustavnosti zakona. Gre za volilno pravico ljudi, ki živijo v Sloveniji, imajo tu stalno prebivališče in so bili do zdaj vključeni v odločanje o prihodnosti svojih lokalnih skupnosti. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je odvzem te pravice protiustaven, po izvedenih lokalnih volitvah te pravice za letošnje volitve ne bo več mogoče učinkovito povrniti. Zato je zdaj odgovornost ustavnega sodišča še toliko večja. O vsebini zakona mora odločiti dovolj hitro, da morebitna protiustavna ureditev ne bi povzročila neutemeljenega odvzema volilne pravice,« opozarjajo v SD.
V Svobodi pa so zaradi odločitve presenečeni. »Ključno bi bilo, da ustavni sodniki odločitev sprejmejo pred dokončnim oblikovanjem volilnih imenikov,« so še poudarili.
