Janša dobil 51 glasov in že zaprisegel, pred odločanjem o mandatarstvu pa: lažja je bila osamosvojitev kot demokratizacija

Ob omembi dveh osnovnih ciljev prve demokratično izvoljene slovenske vlade (Lojze Peterle) je bilo po ugotovitvi Janše Slovenijo lažje osamosvojiti kot jo demokratizirati. 

»Če bi bilo tisto takrat uresničeno do konca, jaz danes ne bi stal tukaj.«

Dokončanje procesov demokratizacije

A Slovenija, kot je poudaril v nagovoru pred glasovanjem o mandatarstvu, je nalogo opravila na pol, zato čaka novo - 16. slovensko - vlado dokončanje nekaterih procesov demokratizacije, ki niso bili uspešno zaključeni.

»Ker so se na nekaterih uradih zgolj zamenjali napisi z nazivom institucije in imeni tistih, ki tam sedijo, vsebina pa je ostala stara tudi po tem, ko so se ljudje zamenjali.«

Glede razvoja Janša pravi, da ustvarjamo za to, da bodo naši potomci na boljšem, kot smo bili mi, ter da lahko s trudom in delom uspemo. 

»Delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija, s katero se ustvarja blaginja in posledično financira socialne storitve.«

Kaj je spodbudno in kaj vzbuja skrbi? 

Govorili smo z ekonomistom dr. Rokom Sprukom, ki ima o vsebini koalicijske pogodbe pozitiven prvi vtis. 

»Dokument deluje razmeroma realistično, fiskalno bolj prizemljeno in precej manj populistično, kot smo bili vajeni koalicijskih pogodb v Sloveniji v zadnjih letih.«

Posebej spodbudna se mu zdi koalicijska pogodba glede upravljanja države, racionalizacije porabe, debirokratizacije in poudarka na konkurenčnosti gospodarstva.

Morda bi bil sam nekoliko bolj ambiciozen predvsem pri razvojni komponenti. 

»Potrebovali bomo precej močnejši investicijski in inovacijski preboj, več poudarka na produktivnosti, umetni inteligenci, obrambni industriji, visoki dodani vrednosti in privabljanju talentov ter kapitala.«

Ekonomist dr. Jože P. Damijan je za Info360 v zvezi s koalicijsko pogodbo komentiral pred nekaj dnevi sprejeti interventni zakon. Če pogodba temelji na tem zakonu, imamo težavo. Opozarja, da ta prinaša dodatno luknjo v proračunu na letni ravni blizu ene milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP.

V zakonu pa ni nič o tem, kako bi nadomestili ta izpad.

»Napoved Evropske komisije glede slovenskega proračunskega deficita za naslednje leto že presega tri odstotke BDP. Temu dodajmo še 1,6 odstotka BDP zaradi interventnega zakona, pa bomo dobili najprej opomin in nato s strani Evropske komisije zahtevo za zmanjšanje deficita.«