Janša bi milijone vzel bankam, te pa niso prav nič zaskrbljene

Koalicijska pogodba, ki so jo včeraj podpisale stranke SDS, trojček okoli NSi ter Demokrati, med drugim predvideva spremembe na področju poslovanja bank s prebivalstvom.

V koaliciji so si namreč zadali, da bodo uvedli brezplačni bančni račun za prejemke iz rednega dela in pokojnin, debetno kartico in pet brezplačnih dvigov na bankomatu mesečno.

Foto: Uredništvo

Statistika kaže, da je povprečno na leto opravljenih 36 dvigov gotovine z debetno kartico (na bankomatu druge banke ali hranilnice). 

Kakšni so stroški bančnih komitentov, je analizirala tudi Banka Slovenije. Povprečen strošek košarice bančnih storitev presega 77 evrov, nekatere banke pa zaračunajo precej več od povprečja. Kot je razvidno iz spodnje tabele ima Deželna banka Slovenije najdražjo košarico bančnih storitev; nad povprečjem pa so tudi BKS Bank, Banka Intesa Saopalo, Gorenjska banka, OTP in NLB.

Foto: Banka Slovenije

Stanovsko združenje ne želi sprememb

»Na Združenju bank Slovenije so za Info360 ocenili, da je obstoječi inštitut osnovnega plačilnega računa ustrezen in zagotavlja vsem, tudi ranljivim skupinam, osnovno raven finančne vključenosti. Da dostopnost do računov in na sploh finančnih storitev v Sloveniji ni izziv, kažejo tudi različne primerjalne analize mednarodnih (recimo WorldBank), kakor tudi evropskih institucij oz. Evropske centralne banke.«

Medtem pa naši sogovorniki iz bančnih krogov ocenjujejo, da sprememba, ki jo napoveduje četrta koalicija Janeza Janše, bankam ne bo prinesla pomembnega izpada prihodkov in nobene katastrofe, ob pogoju, da ideja ostane pri osnovnem računu in petih dvigih na bankomatu. Nekateri sogovorniki ob tem pričakujejo, da bo sprememba veljala le za ranljive skupine ljudi.

Seveda pa bodo banke izpad prihodkov in stroške iz tega naslova prenesle na stroške svojih drugih storitev, med drugim naj bi okrepile tudi oglaševanje paketov storitev, ki ne bodo brezplačne.

Eden od sogovornikov je komentiral, da »bodo plusi interventnega zakona za razvoj Slovenije in koalicijska pogodba pretehtali minuse te ideje.«

Hrvatje brezplačne račune že uvedli

Brezplačne bančne račune so z letošnjim letom že uvedli na Hrvaškem, in po besedah naših sogovornikov so že analizirali tamkajšnje izkušnje uvedbe ter ugotovili, da so jih banke uspešno kompenzirale.  

Banke na Hrvaškem morajo od začetka tega leta komitentom, ki na bančni račun prejemajo plačo, pokojnino ali druga redna nakazila, omogočiti brezplačni paket osnovnih storitev, če to zahtevajo.

Tovrstnih aktiviranih paketov je, kot smo minuli mesec povzeli poročila hrvaških medijev, trenutno 108.171, kar predstavlja le 1,6 odstotka vseh transakcijskih računov na Hrvaškem (skupaj jih je okoli 5,9 milijona).

Razlogi za nizko uporabo možnosti brezplačnega bančnega računa so predvsem v tem, da številni komitenti ocenjujejo, da se jim kombinacija brezplačnega paketa in dodatnih plačljivih storitev preprosto ne izplača. Komitenti so poleg tega navajeni na obstoječe pakete, prav tako je večina bank v brezplačni paket vključila spletno, ne pa mobilno bančništvo, ki je danes bolj razširjeno.

Prihodnje leto se na Hrvaškem obeta še velika sprememba na področju gotovinskega poslovanja, saj bodo imeli imetniki računov z brezplačnim paketom dvakrat mesečno (prvotni predlog je bil petkrat mesečno) možnost dvigniti gotovino na kateremkoli bankomatu v državi, in sicer brez provizije – ne glede na to, pri kateri banki imajo račun. To bo veljalo tudi za imetnike t. i. osnovnega računa.

Kako poslujejo slovenske banke

Bančni sistem v Sloveniji je v prvih treh mesecih letos ustvaril 147,76 milijona evrov čistega dobička, kar je za 17,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Banke so ustvarile za 1,6 odstotka več čistih obresti (359,76 milijona evrov), neobrestni prihodki pa so se medletno zmanjšali za 6,5 odstotka (136,31 milijona evrov).

Marca so se depoziti gospodinjstev zmanjšali za 213,5 milijona evrov, večina - 210 milijonov evrov - je šlo v ljudske obveznice.