O aktualnih vprašanjih politike smo tokrat razpravljali z dr. Žigo Turkom, ki je bil minister v dveh Janševih vladah in način njegovega delovanja dobro pozna, komunikatorjem dr. Dejanom Verčičem, ki je v preteklosti svetoval tudi več premierom ter dr. Mirom Cerarjem, dekanom ljubljanske pravne fakultete ter nekdanjim predsednikom vlade.
Najšibkejši člen koalicije bo Janez Janša
V državnem zboru bodo poslanci jutri odločali o mandatarstvu Janeza Janše. Kako bo delovala njegova četrta vlada?
Poslanci bodo jutri na tajnem glasovanju odločali o imenovanju Janeza Janše za mandatarja 16. slovenske vlade, 22. maja pa se izteče tudi rok za vložitev pravnih sredstev in ustavnih pritožb glede vplivanja na volitve, s preiskavo na to temo (afero Black Cube) se ukvarja tudi policija. Kolikšna je možnost, da ustavno sodišče volitve dejansko razveljavi? Tudi o tem smo se pogovarjali v oddaji V središču z dr. Mirom Cerarjem, dekanom ljubljanske pravne fakultete ter nekdanjim predsednikom vlade in ministrom, dr. Žigo Turkom, ki je bil minister v dveh Janševih vladah in način njegovega delovanja dobro pozna ter dr. Dejanom Verčičem, ki je v preteklosti svetoval več premierom.
Do 22. maja je torej rok za ustavno pritožbo, ki jo lahko vloži vsak, ki meni, da je bil zaradi tujega vpliva onemogočen demokratični volilni proces ter da je bila tako kršena ustavno zajamčena pravica do svobodnih volitev. Forenzična preiskava zlepljenih zvočnih posnetkov je potrdila poskus manipulacije volivcev, so včeraj povedali po seji sekretariata sveta za nacionalno varnost in dodali, da gre za podobnosti, kot jih poznamo iz tujine.
A glede morebitne razveljavitve volitev zaradi afere Black Cube je dr. Miro Cerar precej skeptičen: »Seveda je mogoče vlagati ustavno pritožbo, vendar po mojem mnenju volitve s pravnega vidika niso bile do te mere problematične, da bi lahko katerikoli element, ki je bil sporen, privedel do razglasitve neveljavnosti volitev. Zelo sem skeptičen, da bi prišlo zaradi afere do nekega silnega vpliva, silne goljufije. Ustavno sodišče mora presojati po ustavnih določbah ali je prišlo na volitvah do kršitve načela demokratičnosti, volilne pravice, uveljavljanja volilne pravice ... Skratka morale bi biti neke hude posledice oziroma nepravilnosti, ki bi bistveno spremenile potek volitev. Ocenjujem, da do spremembe izida ali razveljavitve volitev ne bo prišlo.«
Levi politični pol si z vsemi sredstvi prizadeva, da do zamenjave oblasti ne bi prišlo, pri tem so v Levici na primer ogorčeni, ker bo Slovenija dobila najbolj desno vlado doslej, ta vlada po njihovih trditvah ne nastaja zaradi ljudi, ampak zaradi interesov kapitala. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je napovedal plenjenje po javnem zdravstvu in dajanje finančnih privilegijev najbogatejšim.
Dr. Žiga Turk komentira, da levica očitno še ni ponotranjila demokracije in dejstva, da se oblast v demokraciji pač tudi menja.
Tudi Miro Cerar je kritičen do sovražnih odnosov v politiki, razdelitev je patološka, politični primitivizem se krepi. Kdo je kriv za to? Janša ima sicer določene avtokratične tendence vodenja, ki Cerarju niso všeč, vendar pa to po njegovem ne sme biti razlog za demoniziranje političnega tekmeca.
Janez Janša je s predvideno delitvijo resorjev, po kateri naj bi SDS pripadlo šest ministrstev, trojčku okoli NSi pet, Demokratom pa tri ministrstva, dejansko pristal na določeno ceno, ki jo mora plačati, da bi sestavil svojo četrto vlado. Ali to pomeni, da bo tokrat vladal drugače ter ne bo koalicijskih partnerjev »rezal kot salamo,« kar mu očitajo številni?
Kdo bo pravzaprav najšibkejši člen koalicije? Dejan Verčič ocenjuje, da bo to dejansko kar Janez Janša sam.
V pogovoru, ki ga je vodila novinarka Suzana Kos, so sogovorniki komentirali tudi napovedi o odločnem boju proti korupciji, izjavo predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića o poskusih podkupovanja treh njegovih poslancev ter trditev, da je Slovenija ugrabljena država.
Ker je Miro Cerar kot predsednik vlade javno kritiziral nekatere stranke svoje koalicije, češ da kršijo koalicijsko pogodbo, nas je zanimalo, ali mora torej uspešen premier vladati s trdo roko do koalicijskih partnerjev. Sogovorniki so se med drugim strinjali, da vsi napadi na nastajajočo desno vlado pravzaprav prinašajo predvsem to, da se bo koalicija še bolj poenotila in utrdila.
