Je Janez Janša strateg ali skrajnež?

Luka Mesec, sokoordinator Levice, je včeraj tudi uradno napovedal svojo kandidaturo za ljubljanskega župana. Ali je njegova odločitev voda na mlin vnovični zmagi Zorana Jankovića, saj vstop Mesca v politično tekmo na jesenskih lokalnih volitvah drobi levo volilno telo, zmagati pa ne more?

Levica se je torej odločila, da ne bo podprla kandidature nekdanjega predsednika vlade in večkratnega ministra Toneta Ropa, ki si je njene podpore in skupnega boja proti Jankoviću želel in naj bi po neuradnih informacijah to postavljal tudi kot pogoj za svojo župansko kandidaturo.  

Luka Mesec si prizadeva okrepiti svojo politično figuro, a vseeno ne bo tisti – tudi če si tega želi - ki bo povezal levo sredino pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, so se strinjali sogovorniki. 

»Levica dela to napako, da misli, da se je treba z desnico bojevati na isti način, se pravi, da bi morala na svoji strani najti nekoga, ki bi bil kot Janez Janša na desnici. A to ne bo šlo, morali bi se drugače lotiti politike, ki bi bolj ustrezala mentaliteti levice«, je prepričan Igor Lukšič.

Če bo kandidirala še Urška Klakočar Zupančič, bo drobljenje glasov volivcev še večje, vsekakor pa ne ona in ne Mesec ne moreta računati na podporo desnice. 

Žiga Turk je opisal, kako bo jeseni izbiral med kandidati za ljubljanskega župana.

Demokrati in Resnica bi tudi zdaj prišli v parlament

Nova anketa inštituta Mediana za časnik Delo kaže, da razmerja na političnem parketu po marčnih volitvah ostajajo podobna -vse stranke, ki so se prišle v državni zbor, bi parlamentarni prag prestopile tudi zdaj; torej tudi Resnica in Demokrati, za katere opozicija ponavlja, da so z vstopom v vlado Janeza Janše izdali svoje volivce. 

Na drugi strani pa je po tej anketi največ podpore v zadnjem mesecu izgubilo Gibanje Svobode in padlo za kar pet odstotnih točk. In kako to pojasnjuje profesor politologije Igor Lukšič? 

Lider levice je bil Janez Drnovšek, je spomnil Bogdan Biščak, ki se mu zdi velika težava dejstvo, da se velik del levice – ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi - ni sposoben izviti iz primeža neoliberalizma.

»Če bo kdo uspel do naslednjih volitev povezati levi pol in mu bo tudi priznana vloga vodenja na levici, ne vem; a za zdaj ni nikogar, tudi Luke Mesca ne vidim v tej vlogi,« je izjavil Biščak, ki je prepričan, da je - kot se je izrazil - Janez Janša »lunatičen«. Zakaj?

S to oceno se nikakor ni strinjal Vinko Gorenak, dolgoletni politični sopotnik Janeza Janše.

Turk je poudaril, da iz Janševega intervjuja za desničarski portal Višegrad24, ki razburja Biščaka, ne izhaja, da je Janša lunatičen, pač pa je vidna predvsem skrb za preživetje zahodne civilizacije. »Nekateri pač mislimo, da je zahodna civilizacija tisto najboljše, kar se nam je zgodilo.«

Sogovorniki so se strinjali, da je v politiki vse manj prostora za moralo in da tisto, kar se je včasih zdelo nemogoče, postaja normalno. Politična verodostojnost izginja, besede politikov pogosto ne pomenijo ničesar.

Je vlada v enem mesecu že uničila državo?

Profesor ekonomije Bogomir Kovač je zapisal, da je dober mesec od nastopa Janševe vlade jasno dvoje: vlada skupaj s parlamentarno večino hiti s sistemskimi spremembami brez resnih institucionalnih in razvojnih razmislekov, makroekonomske razmere pa se vse bolj zaostrujejo.

Politično sceno v Sloveniji je po njegovih besedah preplavil revolucionarni populistični duh slovenskega trumpizma, dogaja se politika velikih sprememb in praznih besed, zloraba javnih interesov za zasebne koristi, uporablja se doktrina nenehnih šokov, dogaja se radikalizacija osamosvojitvene desnice. »Golob si zasluži drugo priložnost,« je Kovač sklenil svoj razmislek. 

Žiga Turk je ta zapis komentiral, da gre pravzaprav le za nekakšen uvodni pozdrav Golobove vlade v senci. »Če si Golob zasluži drugo priložnost, pomeni, da je prvo priložnost zavozil in s tem se po mojem mnenju strinja vsa Slovenija. Golobova vlada v senci bo še lažje neobvezno obljubljala stvari, za katere ne bo imela nobenih obveznosti, da bi jih morala na koncu tudi realizirati. Teh obljub je bilo že v mandatu vlade Roberta Goloba ogromno, obljubljal je vse mogoče, realiziral skoraj nič, pa ga mediji niso kaj dosti vlekli za besedo. To zdaj pa bo obljubljanje nebes, samo nebo bo meja,« je bil sarkastičen. 

Vinko Gorenak pa je ocenil, da gre za ekstremiste, ki jih ne velja ne brati in ne upoštevati. »Po enem mesecu govoriti, kako je ta vlada zavozila, je neumnost. To bi lahko pošteno povedali,« je bil jasen. 

V pogovoru so se sogovorniki dotaknili tudi politične pristranskosti ustavnega sodišča, pa tudi izjave mladega poslanca Gibanja Svoboda Lenarta Žavbija, ki pravi, da ne pozna ne knjige ali drame, ki bi bila tako absurdna, kot je slovenska politika v tem trenutku. Se je poslanec ob tej izjavi gledal v ogledalo? Ali ima Janez Janša v vladi res samo hlapce? Kdo bo bolj oškodovan, če Tanja Fajon ne postane posebna odposlanka EU za Sahel – njen bančni račun ali Slovenija? 

Mnenja sogovornikov so bila deljena. Prisluhnite polemični oddaji V središču, ki jo je vodila Suzana Kos.