Demokrati iščejo priložnosti za odmik od vlade, ki bi prinesel najmanjšo škodo. Foto: STA
Kaj SDS meni o Logarjevi »dvojni« igri?
Različno glasovanje o sodnikih razkriva taktiko Demokratov – od največje vladne stranke SDS se skušajo oddaljiti tam, kjer je škoda najmanjša.
Politična analitika Marko Hočevar in Mirko Mayer ocenjujeta, da gre pri tej potezi za reševanje lastne politične identitete ob padcu javnomnenjske podpore. A prava preizkušnja lojalnosti koaliciji oziroma načelnost se bo pokazala šele pri ključnih programskih vprašanjih.
Glasovanje državnega zbora o sodnikih še odzvanja v javnosti. Opozicija in stroka sta ogorčeni nad neizvolitvijo kandidata za vrhovnega sodnika Borisa Gabrijela Horvata, hkrati se pojavljajo pomisleki o enotnosti koalicije. Demokrati. Anžeta Logarja so namreč z opozicijskimi strankami omogočili izvolitev treh sodnikov, ki jim je vladna večina skupaj z Resni.co sicer nasprotovala.
Za podoben korak so se odločili že aprila, ko so z levo sredino izglasovali, da državnemu zboru v imenovanje predlagajo deset sodnikov.
So na obzorju razpoke?
Ta poteza Demokratov je poskus distanciranja od vladajoče koalicije, posebej v času, ko jim javnomnenjske ankete ne kažejo najbolje, sta prepričana politična analitika doc. dr. Marko Hočevar s fakultete za družbene vede in Mirko Mayer, urednik s portala Zanima.me.
Z minimalno škodo doseči odmik
»Gre za poskus diferenciacije od koalicije v trenutku, ko jim je podpora povsem upadla. Če se bodo povsem 'stopili' v koalicijo s SDS, jih po naslednjih volitvah verjetno ne bo več. Zato bodo iskali načine, kje bi lahko z relativno malo škode za koalicijo vseeno izpostavili svojo drugačnost od preostalih vladnih strank. Kako bodo to sprejeli volivci, je drugo vprašanje,« napoveduje doc. dr. Hočevar.
Različno glasovanje je po njegovih besedah procesna stvar, s katero so ubrali drugačno pot kot SDS, ki ima sicer veliko zgodb o 'krivosodju'.
Za resnejše koalicijsko krhanje odnosov bo potrebno znatno več, saj je ta pri ključnih reformah usklajena, je prepričan:
»Pri vsebinskih zadevah razlik ni. Diferenciacijo se lahko gredo pri procesnih in proceduralnih zadevah, kot so takšna potrjevanja, drugod pa ne, ker bi s tem povozili svoj program. Ta temelji na enakih ali izjemno podobnih načelih kot programi SDS ter trojčka NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča.«
Poiskati bodo morali še kakšno področje, na katerem bodo lahko uspešni pri tem. Z idejami, kot je bila uvedba Skoka, so se prevečkrat zapletli, da bi prepričali ljudi.
Skok bi moral med drugim preiskovati afero z odstopom in menjavo služb njihove nekdanje državne sekretarke Tee Košir. Ta je eksplicitno potrdila, da je pri tem šlo za politični dogovor, deloma je to prav tako storil Logar in takšne zadeve na koncu mečejo senco na omenjene poskuse odtujevanja od preostanka vlade, razmišlja doc. dr. Hočevar.
Spuščanje pritiska iz lonca internega nezadovoljstva
Demokrati imajo po vstopu v desnosredinsko koalicijo Janeza Janše težave s politično identiteto, opaža Mirko Mayer, saj prihaja do razkoraka med predvolilnimi obljubami ter programskimi in ideološkimi stališči, ki jih zagovarjajo sedaj:
»To se je začelo prelivati v notranje težave, notranje nezadovoljstvo pa se je začelo prelivati v medijske težave in afere. V zadnjih dneh smo tudi zaradi primera Tee Košir in podobnih o Demokratih poslušali kot o malem SDS – tako je to targetirala opozicija – in o Janševem satelitu. Anže Logar je zato kot strateg Demokratov potreboval takšno glasovanje, da demonstrira drugačno držo in da spusti malo paro iz lonca njihovega internega nezadovoljstva.«
Glasovanja, kot je potrjevanje različnih sodnikov, so razmeroma rutinska, a prinašajo možnost, da pod radarjem pokažejo neko distanco do vladajoče stranke, ocenjuje Mayer.
»Na ta način lahko daš stranki in poslancem sem in tja vedeti, da imajo proste roke, kar naj bi jim jamčila tudi ustava. Kljub temu to še ne prinaša dokaza o njihovi dejanski samostojnosti. Treba je počakati na trenutke, ko bo vladna koalicija v težjem položaju in se bo ta lojalnost pričakovala v večji meri, kot se zdaj.
Pristnost te drugačne drže bomo lahko sodili šele pri bolj pomembnih zadevah, ki so denimo del koalicijske pogodbe, napoveduje Mayer. Zato ne bi precenjeval načelnosti in političnega poguma pri dotičnem glasovanju glede sodnikov.
Kaj pa Janša?
Pri vprašanju samostojnosti Demokratov ni pomembna le Logarjeva politična računica, temveč tudi interes Janeza Janše.
Zanj se namreč domneva, da je iz prejšnjih vodenj vlade vendarle odnesel neke lekcije ter da bi moral zdaj v četrtem poskusu razumeti, da politično zavezništvo ne pomeni nujno brezpogojne poslušnosti, poudarja Mayer. Tako bi premier prav tako moral biti naklonjen temu, da Demokrati pokažejo določeno samostojno držo, saj bo na prihodnjih volitvah spet treba osvojiti določene glasove, ki jih njegova SDS sama ne zmore pridobiti.
Za komentar smo prosili tudi največjo vladno stranko SDS, kjer pravijo, da je glasovanje v državnem zboru del demokratičnega procesa, v katerem vsak poslanec oziroma poslanska skupina odloča v skladu s svojimi prepričanji.
»Odločitev poslancev stranke Demokrati. Anžeta Logarja glede glasovanja je njihova legitimna pravica in odgovornost,« sporoča Lara Moškotevc, predstavnica za odnose z javnostmi poslanske skupine SDS.
V stranki Demokrati se medtem še niso odzvali.
