Nataša Pirc Musar je v preteklosti javno opozarjala, da je treba biti v vozilu pripet. Tudi na zadnjih sedežih. Dilema o tem, ali je bila sama med nesrečo v predoru Kastelec pripeta ali ne, še ni razjasnjena. Foto: uredništvo
Kje je posnetek nesreče predsednice republike in kako hitro se da ugotoviti, ali je bila pripeta?
Mesec dni po dogodku, ki je zamajal podporo predsednici republike Nataši Pirc Musar, še vedno ni odgovora na vprašanji, zakaj javnost ne sme videti posnetka Darsovih kamer in, ali je bila predsednica v trenutku trka pripeta.
Dars pravi, da za objavo posnetka nesreče ni pravne podlage, čeprav je v preteklosti objavil številne podobne posnetke nesreč in nevarnih situacij. Med tem se je oglasil tudi strokovnjak in povedal, kako hitro je mogoče preveriti, ali je imel udeleženec nesreče pripet varnostni pas.
Tudi po mesecu dni od prometne nesreče, v kateri se je lažje poškodovala predsednica republike Nataša Pirc Musar, je okrog primera še vedno nekaj neznank. Javnost posnetka nesreče z avtocestnih kamer Darsa nima. To je toliko bolj zanimivo, ker je v preteklosti državna družba objavila že vrsto posnetkov prometnih nesreč, nevarnih vozniških manevrov in drugih dogodkov na avtocestah – nekateri so na družbenih omrežjih dosegli po več milijonov ogledov.
Pri konkretni nesreči je drugače. Dars pravi, da za objavo tega posnetka ni pravne podlage ter da ga je zasegla policija. Ali imajo njegovo kopijo, niso odgovorili.
Med tem nesrečo še vedno preiskujejo na oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (OPP), kjer zaradi interesov predkazenskega postopka podrobnosti ne razkrivajo.
Zakaj Dars enkrat posnetke objavi, drugič ne?
Pri odgovoru poudarjajo predvsem varstvo zasebnosti uporabnikov avtocestnega omrežja. Za predsedničin primer pa:
»Pojasnjujemo, da za objavo videoposnetka ne obstaja ustrezna pravna podlaga. Obenem bi bilo to v nasprotju z namenom, za katerega je bil videonadzorni sistem vzpostavljen, in v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.«
Toda konkretnega odgovora na vprašanje, po katerem pravilniku oziroma merilih presojajo, ali bodo posnetek objavili, nismo dobili. Pri morebitni javni objavi sicer presojajo okoliščine konkretnega dogodka, namen objave ter morebitne posege v zasebnost in osebne podatke.
»Za objavo mora biti zagotovljena ustrezna pravna podlaga. Dars lahko javnost o prometnih nesrečah obvešča v okviru svojih pristojnosti, vendar dejstvo, da je bil dogodek posnet z našim videonadzornim sistemom, samo po sebi še ne pomeni, da je posnetek mogoče javno objaviti.«
To odpira vprašanje, po kakšnih merilih so se za objavo odločali doslej.
Hit na družbenih omrežjih
Dars je v preteklih letih javnosti pokazal številne nevarne situacije na avtocestah: vzvratno vožnjo, vožnjo v napačno smer, izsiljevanje prednosti, previsoko hitrost, ustavljanje in sprehajanje po odstavnem pasu, izgubljene predmete na cesti in druge nevarne dogodke. Posnetki so bili na družbenih omrežjih pogosto zelo gledani. Nekateri so dosegli več sto tisoč ogledov, najbolj priljubljeni pa skoraj šest milijonov.
»Glede nekdanjih objav pojasnjujemo, da so bili posnetki v posameznih primerih uporabljeni za pripravo preventivnih in ozaveščevalnih vsebin s področja prometne varnosti.«
V zadnjih petih letih so objavili 16 takšnih posnetkov; zadnjega 29. novembra lani.
Med posebej odmevnimi je bil posnetek trka tovornjaka v kolono vozil v predoru Malečnik junija 2023.
Informacijska pooblaščenka: Dars mora imeti jasna pravila
Vprašanje, kakšna pravila veljajo pri objavi takšnih posnetkov, je komentirala tudi informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik. Poudarila je, da se njen urad zunaj konkretnega postopka ne sme opredeljevati do posamezne zadeve, zato ne more odgovoriti, ali in v katerem delu bi moral Dars posnetek konkretne nesreče posredovati.
Na splošno pa velja, če posnetki nesreč ali drugih nevarnih situacij vsebujejo osebne podatke, denimo podobo posameznika ali registrsko tablico, mora Dars pri njihovem posredovanju ali javni objavi upoštevati zakonske zahteve glede zakonite, poštene in pregledne obdelave osebnih podatkov.
»To pomeni, da mora imeti DARS v svojih internih aktih ustrezna navodila in postopke za obravnavo vlog in posredovanja videoposnetkov nadzornih kamer, iz katerih mora nedvoumno izhajati, v kakšnih primerih oziroma na kakšni podlagi je njihovo posredovanje dopustno in kakšni ukrepi so potrebni pred njihovim posredovanjem, da se zagotovi zakonita obdelava osebnih podatkov vseh posameznikov na njih.«
Kaj pravi strokovnjak za incidente?
Posnetek ni edini način, s katerim bi dobili večji vpogled v dogajanje.
Iz koprske policijske uprave smo kmalu po nesreči dobili podatek, da je bila predsednica države v vozilu privezana, medtem ko je sama trdila, da ni bila.
Ali je bila pripeta ali ne, se da izjemno hitro dokazati, je pojasnil poznavalec tega področja.
»Na katerem sedežu je bil pas zapet in na katerem ne, se da ugotoviti z vpogledom v kontrolno enoto sistema zračnih blazin (Airbag Control Unit-ACU) in pregledom zaponk ter zategovalcev varnostnih pasov. Omenjeno kontrolno enoto se lahko pošlje tudi proizvajalcu, kjer bodo prečitali zapis v t. i. 'black boxu' EDR (Event Data Recorder – avtomobilska črna skrinjica), kjer se beleži več parametrov, ki so pomembni za razjasnitev vzroka in poteka karambola.«
Naš sogovornik je do upokojitve delal pri zastopniku večjega evropskega proizvajalca vozil, kjer je bil med drugim zadolžen za odkrivanje vzrokov incidentov. Šolal se je pri proizvajalcu, prav tako je opravil več ekspertiz na osnovi podatkov, pridobljenih iz zapisa v kontrolni enoti varnostnih blazin.
Avtomobili imajo v zaponkah pasov (kjer pas "klikne") vgrajena stikala, ki kontrolni enoti sporočajo, ali je pripet ali ne, saj ACU to informacijo potrebuje za odločitev, katere elemente in s kakšno močjo naj jih sproži. Zategovalci varnostnih pasov in zračne blazine se sprožajo z različno jakostjo in zaporedjem; odvisno od scenarija trka. Če so pasovi pripeti in je pojemek tak, da zadostuje že proženje zategovalcev, se varnostne blazine ne sprožijo, je razložil. V primeru, da voznik oziroma potniki niso pripeti pa se zračne blazine ob trku napihnejo in jih zavarujejo.
Preiskovalci prometnih nesreč lahko s strojno in programsko opremo preberejo vse te podatke. Sogovornik sicer meni, da je v takšnem primeru najboljše kontrolno enoto sistema zračnih blazin poslati proizvajalcu. Že iz stanja varnostnega pasu in zaponke, po katerem ta drsi, se da ugotoviti, ali je bil med trkom v uporabi ali ne.
Če je namreč ACU ob trku zaznal, da je potnik privezan, v milisekundah sproži zategovalnik, ki pas zategne ob telo. Sprožen zategovalnik in specifične sledi trenja na tkanini pasu in zaponki so neizpodbiten fizični dokaz, da je bil pas v uporabi. Če pa je ACU zaznal, da potnik ni privezan, se zategovalci kljub temu sprožijo, vendar na pasu in zaponki ne bo fizičnih sledi sile, ki nastane ob proženju in zatem pojemku zategovalcev.
Ugotavljanje vsega tega je precej rutinska naloga, pravi strokovnjak, katerega ime je znano uredništvu. Ali je bil nekdo pripet ali ne, se lahko ugotovi hitro.
»Glede dejavnikov in dejstev nesreče, v kateri je bila soudeležena predsednica države, je treba narediti ekspertizo, da bodo nedvomno znana vsa dejstva,« je dodal.
V t. i. črni skrinjici se sicer beležijo praktično vsi pomembni podatki za nekaj deset sekund pred trkom, ki pokažejo tudi dinamiko vožnje, hitrost vozila, položaj pedala za plin, vrtljaje motorja v tistem trenutku, zasuk kota volana, bočno silo ... Na osnovi teh podatkov, fizičnega ogleda vozila ter mesta nesreče se da narediti dokaj realne zaključke, kaj je bil vzrok nesreče in kako je do nje prišlo, zaključi sogovornik.
