Janez Janša je nezadovoljen, ker ekipi Anžeta Logarja še ni uspelo pripraviti zakona o Skoku. Foto: Borut Živulović /F.A.Bobo
Logarjevo mencanje s Skokom Janšo spravlja v slabo voljo
Po napovedih pravosodnega ministrstva naj bi ta petek o Skoku, ki naj bi prevzel pregon korupcije, govorili s tožilci.
Zakon o Skoku nastaja za tesno zaprtimi vrati. Koalicijska pogodba predvideva, da bo vanj integrirana tudi komisija za preprečevanje korupcije, kar je skladno s pravom EU. Skok naj bi bil hierarhično strukturiran organ. Na seji vlade naj bi bil zakon predvidoma sprejet še pred parlamentarnimi počitnicami.
Več nepovezanih virov trdi, da je predsednik vlade Janez Janša precej nezadovoljen in da je na seji vlade Anžeta Logarja že večkrat opomnil na zamudo.
Predsednik Demokratov je svojo predvolilno kampanjo gradil na boju proti korupciji in napovedi o ustanovitvi novega organa Skok, ki naj bi se ukvarjal z njo. Očitno pa njegove oblike ob tem ni povsem domislil, zakon o Skoku - ne glede na napovedi, da bo pripravljen do prisege nove vlade - še kar nastaja za tesno zaprtimi vrati.
Naši sogovorniki ob tem ocenjujejo, da Janša ne bo pristal na to, da komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ne bi bila del Skoka.
Sredi minulega meseca je sicer državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega na seji parlamentarnega odbora za pravosodje dejala, da na temo Skoka za ta petek minister za pravosodje Mihael Zupančič načrtuje sestanek na tožilstvu. Pri pripravi rešitev so se zgledovali po Hrvaškem in Norveškem vzoru.
Po mnenju ministra je namreč glede tako pomembnih sistemskih rešitev nujen strokovni premislek, usklajevanje in odgovoren pristop in da pretekle izkušnje kažejo, da se pogosto ne obrestuje, če »se prehiteva in se neka rešitev pripravlja na očeh javnosti, kot je bilo pri t. i. Šutarjevem zakonu«.
Medtem pa iz KPK prihajajo očitki, da se zakon pripravlja mimo stroke in institucij, ki na tem področju delujejo.
Kaj piše o Skoku v koalicijski pogodbi
V koalicijski pogodbi so se partnerji med drugim uskladili glede ustanovitve novega organa za pregon korupcije Skok. Zapisali so, da bo KPK sestavni del Skoka.
Na pravosodnem ministrstvu si prizadevajo pripraviti predlog, ki bo skladen z ustavo in pravom EU.
Evropski parlament je, spomnimo, marca potrdil protikorupcijsko direktivo EU, ki jo je nato dokončno potrdil še Svet EU. Glede na določbe direktive bi bila morebitna ukinitev KPK v nasprotju s tem predpisom. Ukinitev KPK je dopustna le, če bi bila ustanovljena nova neodvisna institucija, katere del bi bila tudi KPK, samostojen in seveda jasno ločen od organov pregona.
Skok s hierarhično strukturo
Jan Zobec, nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni vrhovni sodnik, ocenjuje, da bi bilo KPK smiselno integrirati v Skok. Skok je namreč mišljen kot krovni organ, ki združuje vse tri stebre boja proti korupciji: preiskovalno policijski, tožilski in KPK kot preventivno ozaveščevalni steber.
»Zakaj bi bilo po mojem mnenju to smotrno? Predvsem zato, ker preprečevanja korupcije ni mogoče ločiti od pregona korupcije.«
»Številni so primeri, ko se zadeve, ki jih obravnava KPK prekrivajo s primeri, ki bi zahtevali pregon korupcije, na primer zlorabe uradnega položaja ali pa dajanje in sprejemanje daril. Razen tega se je KPK že ničkolikokrat izkazala kot institucija, ki jo je lahko zlorabljati, in ki je tudi bila zlorabljena v politične namene, temu smo bili priča v času, ko jo je vodil politik Goran Klemenčič,« ocenjuje Zobec.
Če bi bila KPK kot sicer samostojen in neodvisen organ v sestavi Skoka, bi po njegovem mnenju zmanjšali možnosti njene zlorabe.
Skok je namreč zasnovan kot organ s hierarhično strukturo, saj bi imel enega vodjo, ki bi ga imenoval državni zbor na obrazložen predlog vlade po predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja državnotožilskega sveta in generalnega državnega tožilca za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
»Imenovanje vodje KPK pa bi bilo v pristojnosti vodje Skoka, ki bi imenoval vodjo KPK na obrazložen predlog kandidacijske komisije. Vodji Skoka bi vodja KPK tudi odgovarjal. Skratka, preventivno ozaveščevalna funkcija boja zoper korupcijo ne more biti ločena od pregona korupcije,« razlaga Zobec.
Statistika pregona korupcijskih kaznivih dejanj kaže, da so na specializiranem državnem tožilstvu lani prejeli ovadbe zoper 108 oseb, skupaj pa so imeli v delu kar 276 tovrstnih kaznivih dejanj. Vložili so zahtevo za preiskavo glede 138 kaznivih dejanj in obtožnice za 104 kazniva dejanja. Obsodilne sodbe so dosegli za 53 kaznivih korupcijskih dejanj. Korupcijska kazniva dejanja veljajo za najtežja kazniva dejanja za preiskovanje, saj imata oba udeleženca v kaznivem dejanju, torej tisti, ki daje, in tisti, ki prejema podkupnino, interes, da se za to kaznivo dejanje ne izve oziroma za to kaznivo dejanje ostaja skrito.
Zobec bi ukinil oddelek za organizirani kriminal
Nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni vrhovni sodnik še meni, da bi bilo potrebno razpustiti specializirani oddelek za organiziran kriminal, ki deluje v okviru ljubljanskega okrožnega sodišča.
»To potrjujejo empirični podatki o neučinkovitosti tega oddelka, dejstvo, da smo v evropskem merilu med najmanj uspešnimi državami pri boju s korupcijo in pranjem denarja, kar kaže poročilo evropske komisije o vladavini prava za leto 2024, da nekatere sodnice na tem oddelku praktično ne delajo nič, da se določene občutljive zadeve po čudnem naključju stekajo prav k tem sodnicam in da ima prevelik vpliv na razporeditev sodnikov na ta oddelek predsednik sodišča, ki to stori z letnim razporedom. Oddelek bi bilo zato treba ukiniti, zadeve s tega oddelka v skladu s sodnim redom pa predodeliti vsem sodnikom kazenskih oddelkov, nato pa se lotiti oblikovanja sodnega dela koncepta boja zoper korupcijo,« je prepričan sogovornik.
