Foto: Borut Živulović/Bobo
Zadeva Karigador: Zdolšek vložil kar sedem predlogov za izločitev
Kaj se dogaja z zadevo Karigador na protikorupcijski komisiji?
»Odločitev bo sprejeta kmalu,« odgovarjajo.
Spomnimo, zakaj pravzaprav gre. Kot je razkril POP TV aprila lani, je predsednik vlade Robert Golob s partnerko Tino Gaber poleti leta 2023 več dni brezplačno dopustoval v objektu poslovneža Tomaža Subotiča v hrvaškem kraju Karigador. Predsednik vlade pa se na dveh sejah vlade ni izločil iz glasovanja o imenovanju Subotiča v svet celjske bolnišnice in ljubljanske psihiatrije. Te okoliščine predstavljajo nasprotje interesov.
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je doslej zahteval že sedem izločitev in podal tri predloge za vpogled v spis na KPK, s tem pa se postopek zavlačuje. Kdaj bo sprejeta dokončna odločitev v tem primeru, na KPK ne morejo napovedati.
Dopis KPK politiki
KPK je sicer danes vsem poslankam in poslancem poslala dopis, v katerem je nanizala svoje ocene o tem, kje so največji izzivi na področju preprečevanja korupcije in dodala svoje predloge za izboljšave, ki bi prinesli večjo učinkovitost pri preprečevanju korupcije.
Tako želi KPK doseči, da bi jih pri snovanju sprememb ureditve na tem področju politične stranke povabile k mizi, ob kateri bi skupaj dogovarjali spremembe. O korupciji je bilo precej govora tudi v predvolilni kampanji. Na KPK se ob tem ne želijo opredeliti, katera politična stranka je s svojimi programskimi stališči najbolj oddaljena od njihovih predlogov.
In na kaj opozarja KPK v svojem dopisu političnim strankam? Postopek pred komisijo ni dovolj dorečen, sodni postopki trajajo predlogo, nezdružljivost funkcij ni jasno urejena, sankcije pogosto niso dovolj učinkovite, institucije in organi se ne odzivajo na dana priporočila, zakonodaja glede lobiranja pa ni dovolj razumljiva. Zadeve KPK bi se morale v sodnih postopkih obravnavati prednostno, nujno je zvišanje glob za prekrške, uzakoniti bi bilo treba obvezen odziv na priporočila komisije.
KPK varuje direktiva EU
Evropski parlament je 26. marca potrdil protikorupcijsko direktivo EU, ki jo je v torek dokončno potrdil še Svet EU. Glede na določbe direktive bi bila morebitna ukinitev KPK v nasprotju s tem predpisom. Ukinitev KPK bi bila dopustna le, tako je mogoče brati direktivo, če bi bila ustanovljena nova neodvisna institucija, katere del bi bila tudi KPK, seveda jasno ločen od organov pregona.
KPK nadzoruje kar 27.000 zavezancev, ki ji morajo prijaviti svoje premoženjsko stanje, okoli 3000 pravnih oseb glede vzpostavljanja sistema za zaščito prijaviteljev ter okoli 2000 institucij glede vzpostavljenega in delujočega načrta integritete.
