Čas za ukinitev RTV prispevka?
Vedeti bi morali, kaj dobimo za plačilo RTV prispevka, ki za fizične osebe znaša 14 evrov na mesec ali skoraj 170 evrov na leto.
V parlamentarni proceduri je zakon, po katerem bi se plačevanje prispevka za javno Radiotelevizijo Slovenija (RTV) preneslo na proračun. Kaj so pasti in kaj prednosti zakona, ki ga predlaga Resni.ca? Bi nov način vodil v stabilnejše in pravičnejše financiranje javnega zavoda ali pa odpihnil »svobodo« medija, smo pred dnevom svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja, v oddaji V središču razpravljali z gosti.
Stranka Resni.ca je v prejšnjem sklicu državnega zbora kot neparlamentarna stranka 26. novembra 2025 z 20.000 podpisi volivk in volivcev vložila novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Težišče predloga je ukinitev RTV-prispevka oziroma obveznega plačevanja prispevka za gospodinjstva in pravne osebe. Primarni vir sredstev za delovanje tega javnega zavoda bi tako postal državni proračun, kar naj bi zagotovilo stabilnejše in pravičnejše financiranje.
Z racionalizacijo poslovanja bi javni zavod RTV SLO moral v petih letih zmanjšati število zaposlenih na 1.500 ter pripraviti program za večjo stroškovno učinkovitost. Zaradi ukinitve prispevka bi se ukinile evidence zavezancev, vsi zbrani osebni podatki pa bi se morali trajno izbrisati v roku šestih mesecev.
Zakon bi začel veljati 1. januarja 2027, tako zakon.
Ali je predlog tega zakona sprejemljiv, smo v oddaji V središču govorili z dvema bivšima programskima svetnikoma na RTV: nekdanjo direktorico Filmskega sklada Jelko Stergel, režiserjem Miranom Zupaničem ter dolgoletno novinarko RTV Vido Petrovčič, sicer tudi nekdanjo članico nadzornega sveta RTV in nekdanjim predsednikom nadzornega sveta, profesorjem Borutom Rončevićem.
O tem, kako pogosto gledajo, poslušajo RTV in kaj pogrešajo, je Jelka Stergel povedala, da je zdaj kot upokojenka in nič več članica programskega sveta 'odrešena' obveznega spremljanja vsebine:
Zupanič se ne ukvarja z morebitno enostranskostjo poročanja, ker si poskuša sliko dejanskega dogajanja ustvariti na podlagi različnih medijev, pri čemer meni, da povsem nevtralnega medija ni. Petrovčič opaža enosmernost podanih informacij na RTV, prav tako tudi Rončević, ki meni, da bi bila tamkajšnja vsebina lahko boljša in bolj pluralna.
Medij kot ogledalo in svetilnik
Zupanič se je v pogovoru spomnil na nekdanjega urednika verskega programa na RTV Draga Klemenčiča, ki je glede javnega medijskega servisa rad rekel, da naj bo medij ogledalo in svetilnik. Ogledalo zato, da nastavlja resničnosti neizprosno podobo, svetilnik pa zato, da tej stvarnosti kaže pot, kam naj gre z vrednotami.
»Meni se to zdi zelo globoka misel, in ko tako pogledam predlog zakona Resni.ce, se mi zdi, da ne jamči k temu, da bi svetilnik svetleje sijal.«
Petrovčič nasprotno zakonski predlog Resnice podpira, saj meni, da bi bila lahko RTV Slovenija ravno z zagotovljenim proračunskim denarjem le še boljše ogledalo in svetilnik.
Dolgoletna novinarka je ob tem prepričana, da bi ukinitev RTV prispevka oziroma njegov prenos v proračun prinesla predvsem bolj pregledno financiranje RTV. In to bi javni zavod prisililo tudi k boljšemu upravljanju in posledično boljšemu programu.
Tudi Rončević je predlogu Resni.ce naklonjen, saj se mu ne zdi nič dramatičnega - tudi z vidika ohranjanja neodvisnosti ne, če bo en davek nadomestil drug davek.
Stergel vidi predlog Resni.ce kot še precej nedorečen osnutek. Se pa strinja, da je zdajšnji sistem financiranja in nadzor nad porabo sredstev, ki pridejo na RTV iz javnega vira, nezadosten in da so potrebne izboljšave. Te izboljšave pa sama vidi predvsem na strani upravljanja z denarjem.
Tudi Zupanič meni, da zdajšnja ureditev ni najboljša možna, da bi služila javnemu interesu. Zato predlaga, da se na novo premisli, katere so dejavnosti, ki so v interesu naroda, potem pa naj se ugotovi, kako se danes s sodobnimi sredstvi ustvari vsebine, ki so v javnem interesu, na podlagi projekcij pa ustvari optimalen model, okoli katerega naj se poišče političen dogovor.
Sogovorniki so si bili enotni, da bi se morali kadri - ne samo njihovo število, ampak tudi struktura - prilagajati vsebinam na RTV. Tam bi se morali intenzivneje ukvarjati s stroški in vpeljavo novih tehnologij ... Zato bi bilo treba po mnenju Stergel predlogu zakona Resnice dodati tudi določila, ki bodo izboljšala način upravljanja in organizacije javnega zavoda.
V oddaji V središču smo govorili tudi o morebitnem odpuščanju zaposlenih, o višini RTV prispevka v primerjavi z nekaterimi drugimi državami in o tem, zakaj RTV zdaj predstavlja nelojalno konkurenco drugim medijem.
Vabljeni k ogledu celotne oddaje V središču, ki jo je tokrat vodila Brigite Ferlič.
